ZOR člen 47, 103, 107, 107/2. ZAKON O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH NAMENJENIH ZA KOMPLEKSNO GRADITEV člen 13.
promet z nepremičninami - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - neveljavnost pogodb - ničnost
Po mnenju revizijskega sodišča v tem primeru ni mogoče načelno izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe na kupce zunaj kroga, ki ga je določil 13. člen Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76, ki je prenehal veljati 22.6.1984, naprej ZPLP) oziroma 21. člen pozneje uveljavljenega Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 s poznejšimi spremembami - naprej ZSZ, katerega določbe od 9. do 28. člena so bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča leta 1992, Ur. list RS, št. 24/92). V prvi vrsti je opozoriti, da je leta 1981 veljal le prvi navedeni zakon, ki pa v 13. členu ne vsebuje pretnje z ničnostjo posla, kot jo npr. vsebuje 21. člen pozneje sprejetega ZSZ. Po določilu 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je pogodba nična, če med drugim nasprotuje prisilnim predpisom. Po določilu 47. člena je pogodba nična, če je predmet obveznosti nedopusten. Po pravni teoriji pa je nedopustno vsako ravnanje, s katerim se prekrši kogentni predpis pravnega reda. Vendar pa po določilu 2. odstavka 107. člena ZOR ničnosti ni mogoče uveljavljati, če je pogodba izvršena, prepoved pa je manjšega pomena, ki tako omogoča konvalidacijo takega posla. Ob taki vsebini predpisov pa je še pomembno, da prepoved prometa s pravico uporabe ni bila absolutna (saj je bil promet le omejen in ne prepovedan). Za tehtanje pravnega standarda prepovedi manjšega pomena je tudi pomembno, ali so mogli biti in v čem prizadeti kakšni družbeni interesi v tedanjem pomenu besede, če je lahko imetnik pravice uporabe prenesel na kupca le tak obseg pravic, kot jih je sam imel in ne več. Kot je že spredaj omenjeno, so bile s posegom Ustavnega sodišča razveljavljene tudi tiste določbe Zakona o stavbnih zemljiščih, ki so določale in omejevale pravico uporabe ter prenos pravice uporabe na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali tedaj veljavni predpisi s tega področja pa so prenos pravice uporabe dovoljevali. Tako je 5. člen Zakona o prometu z nepremičninami izrecno dovoljeval prenos pravice uporabe na nepremičnini (pri čemer 2.odstavek 1. člena istega zakona izrecno pravi, da se za promet z nepremičninami šteje tudi prenos pravice uporabe).
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest nepremične stvari
Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (več kot dvajsetletna uporaba, posest in gospodarsko izkoriščanje sporne nepremičnine s strani tožnikov v prepričanju, da je nepremičnina njihova last, ob ugotovljeni vednosti in nenasprotovanju tožene stranke za tako ravnanje tožnikov), pa tudi glede pravilnosti uporabe materialnega prava (4. odstavka 28. člena ZTLR) ne more biti prav nobenih utemeljenih pomislekov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Spor med dolžnikom v izvršbenem postopku in na izvršilnem sodišču zaposleno osebo, ki ni stranka postopka, ni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
imetniki in predmet lastninske pravice - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - ureditev razmerij med solastniki v pravdnem postopku, po 14. členu ZTLR - nepravdni postopek
Ob uporabi določil 14. člena ZTLR je mogoče tudi v pravdi urediti razmerje med solasntikoma zaradi nemotene uporabe solastne stvari.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - upoštevanje vzrokov za razvezo zakonske zveze pri določitvi preživnine
Kljub ugotovljenim obojestranskim vzrokom za nevzdržnost zakonske zveze pa je potrebno zaradi vztrajanja tožene stranke, da je za razvezo izključno "kriva" tožnica, še dodati, da pri odločanju o preživninski obveznosti zakonca vzroki, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna, niso najbolj odločilnega pomena. Po določbi 81. člena ZZZDR je namreč predvsem pomembno, da gre za nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, pri tem pa sodišče ob odločanju o preživninski obveznosti lahko (ne mora) upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je zakonska zveza postala nevzdržna.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - upoštevanje vzrokov za razvezo zakonske zveze pri določitvi preživnine
Iz ugotovitev nižjih sodišč sledi, da toženka ni nepreskrbljena in dobiva sredstva za življenje (prej našteti prejemki iz treh naslovov, ki zagotavljajo zadostna sredstva za življenje, upoštevajoč razmere v naši državi, in zdravstveno varstvo). Vzrok za razvezo zakonske zveze, pri čemer je trajalo skupno življenje strank le približno 2 leti, je bil le v tem, da je toženka tako hudo zbolela, da je ostala invalidna, in še v drugih okoliščinah, ki sta jih ugotovili sodišči in ki ne izvirajo iz sfere obeh strank. Ob povedanem tako niti ni pogojev za prisojo simbolične preživnine, saj je nepravilno izhodišče revizije, da prejemki iz naslova pokojninskega in socialnega varstva ter zagotovljeno zdravstveno varstvo ne bodo zadoščali in da bi potem oživela tožnikova preživninska obveznost v realnih zneskih. Takšno razmišljanje bi pripeljalo do tega, da bi šla slehernemu razvezanemu zakoncu, ki živi četudi v povprečnih gmotnih razmerah simbolična preživnina v strahu, da nekoč pokojnina ne bo zadoščala. Res gre pri toženki za invalidno osebnost, vendar dobiva prejemke tudi za poravnavo stroškov, ki jih terja tuja pomoč.
Tako po določilu 376. člena ZOR, ki ga je navedlo sodišče druge stopnje, kot po določilu petega odstavka 380. člena ZOR, zastara odškodninski zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici v treh letih, odkar je zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil, oz. za zavarovalnico, kjer je zavarovana odgovornost imetnika vozila. Določanje datumov posameznih dogodkov, je ugotavljanje dejanskega stanja, določitev datuma, od katerega začne teči zastaralni rok, pa je materialnopravno vprašanje.
ZD člen 106, 115, 115/2, 115/3, 120, 120/3.ZOR člen 111.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - izročilna pogodba - preklic izročitve - razveza pogodbe
V takih primerih, ko izročevalec premoženja brez utemeljenih razlogov odklanja pravilno ponudene izpolnitve prevzemnika premoženja, ni mogoče govoriti o prevzemnikovem neizpolnjevanju pogodbe. Izročevalec premoženja v takih okoliščinah ni upravičen zahtevati razveze pogodbe, saj pogodbe ne more razdreti pogodbenik, ki s svojim ravnanjem preprečuje sopogodbeniku izpolnjevanje njegovih obveznosti, niti niso podane kakšne druge okolnosti, ki bi utemeljevale razvezo pogodbe. Pri tem je še pomembno, da je toženec po ugotovitvah nižjih sodišč pripravljen še naprej izpolnjevati s pogodbo prevzete obveznosti.
začasna odredba - soglasje k lastninskemu preoblikovanju podjetja
Akt o obnovi postopka je upravni akt, ki se že po naravi ne izvršuje po pravilih o izvršbi, predpisanih po ZUP, ampak učinkuje tako, da se na njegovi podlagi začne obnovljeni postopek. Glede na to, da odložitev izvršbe takega akta po 30. členu ZUS ni možna, niti ni mogoča izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 30. člena ZUS.
Pri odmeri višine odškodnine je potrebno upoštevati širše okvire, ki se izražajo v medsebojni primerjavi posameznih škod in odškodnin zanje, hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Odškodnina je torej posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - prepoved povzročanja škode - defenzivna vožnja - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine
K varnosti morajo prispevati vsi udeleženci v prometu, tudi tisti, ki imajo v določenem položaju prednost. Nihče ne sme prednosti uveljavljati brezobzirno, posebno ne s protipredpisno vožnjo.
Ravnanje, s katerim je mogoče preprečiti škodo, predpisuje eno od temeljnih načel Zakona o obligacijskih razmerjih - načelo prepovedi povzročanja škode (16.čl. ZOR). To načelo se v cestnem prometu odraža s pravilom defenzivne vožnje, ki nalaga udeležencem, da preprečujejo nastanek nevarnih položajev in jih rešujejo tudi, kadar jih niso povzročili sami.
ZPP (1977) člen 103, 136. HAAŠKA KONVENCIJA O CIVILNEM POSTOPKU člen 1, 2, 3, 3/2, 6, 6/1-1.
vročanje pisanj - postopek za vročanje (fizičnim ali pravnim) osebam iz bivših republik SFRJ po 25.6.1991 - prevodi
S 25.6.1991 je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država (1. točka temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur. list RS, št. 1/91). Glede Srbije (na območju katere je sedež obeh toženk) pa je znano, da je v sestavi Zvezne Republike Jugoslavije, ki se šteje (prav tako) za naslednico bivše SFRJ. Pravdni stranki - tožeča in toženi - so tako po 25.6.1991 subjekti različnih držav. Zato prihajajo v poštev za vročanje sodnih pisanj toženkama določila 136. člena ZPP (ki se kot predpis bivše zvezne države uporablja na podlagi 1. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS). V 136. členu ZPP je določeno, da se vroča osebi ali ustanovi v tujini po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi določeno kaj drugega. Takšen mednarodni sporazum - pogodbo predstavlja - kar zadeva Slovenijo in ZRJ - Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.9.1954 (Ur. list FLRJ, dodatek št. 6/62), ki veže tako Slovenijo kot ZRJ (zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ). Po omenjeni konvenciji se lahko vroča bodisi po diplomatski poti in tedaj s prevodom v jeziku zaprošene države (1. člen konvencije) ali v dogovorjenem jeziku (drugi odstavek 3. člena)
oziroma tudi neposredno po pošti (1. točka prvega odstavka 6. člena) torej brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme (2. člen konvencije).
SZ člen 159. ZSR člen 19, 58, 60. ZPP (1977) člen 2, 186, 333.
pravnomočnost sodbe - meje pravnomočnosti - identiteta tožbenega zahtevka na izpraznitev stanovanja in na odpoved stanovanjskega razmerja
Pravnomočnost ima svoje subjektivne, objektivne in časovne meje in sodišče druge stopnje je v danem primeru zmotno presodilo objektivne meje, to je predmet in obseg pravnomočnosti. Čeprav gre v tej zadevi za isti pravdni stranki (le v obrnjeni vlogi), kot v zadevi I P 864/92 istega sodišča, sta drugačna tožbeni zahtevek ter pravna in dejanska podlaga, na katero se opira.
S pravnomočnostjo sodbe pod opr. št. I P 864/92, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora ob izpraznitvi stanovanj v C., ki jih tožnica sedaj nezakonito zaseda, vrniti toženki prejšnje stanovanje v R. T., so postale toženkine pravice na stanovanju v R. T. pogojne. Odvisne so od tožeče stranke, ki se bo odločila, če bo zahtevala izpraznitev dveh dvosobnih stanovanj v C. Če se bo za to odločila in kdaj se bo odločila, je negotovo dejstvo. Šele tedaj bo mogoče določiti način izvršitve sodbe, ki bo odvisen od pravnega reda, ki bo tedaj v veljavi.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogajanja
Med tožnico in tožencem je bila sklenjena posojilna pogodba za določen čas: do sklenitve prodajne pogodbe. Toženec je sprejel denar in podpisal potrdila, v katerih je bil denar tudi opisan kot posojilo. S tem je pisno in molče (brez ugovora), vsekakor pa na jasen in za tožnico nedvoumen način sklenil posojilno pogodbo. Z ničimer ni izrazil svojega nestrinjanja s tem, da prejema izročeni denar kot posojilo. Izrazil je svojo voljo, ko je sprejel denar in podpisal potrdilo. Ta potrdila so jasna in nedvoumna, zato ni potrebna nobena razlaga, kot to želi revident.
družba za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - začasna prepoved upravljanja investicijskih skladov
Ukrep začasne prepovedi upravljanja investicijskih skladov v primeru, ko začne postopek za odvzem dovoljenja za upravljanje investicijskih skladov, lahko izreče Agencija za trg vrednostnih papirjev od začetka postopka do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za upravljanje.
ZTLR, ki v 58. členu določa, kdaj preneha služnostna pravica, ob tem ne predvideva plačila. Poleg tega tudi tožnika nista pridobila služnosti na odplačen način, temveč s priposestvovanjem.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - višja sila - vzdrževanje cestišča
Toženi stranki ni uspelo dokazati, da je veter, ki je pihal v trenutku nezgode, predstavljal višjo silo, ki je ne bi bilo mogoče pričakovati. Za drugačno oceno manjka namreč bistven element višje sile kot pravnega standarda: nepredvidljivost. Že obe nižji sodišči sta pojasnili, da veter, kakršen je pihal v času nezgode, ni neobičajen v krajih dogodka, ampak se tak veter pojavi celo večkrat letno.
ZAVAROVANJE TERJATEV - CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI SPOR
VS13341
ZUS člen 69, 69/2.
začasna odredba - vzpostavitev prometne signalizacije - položaj stranke v postopku - obstoj pravnega interesa
Če ni izpolnjena procesna predpostavka - obstoj pravnega interesa, je potrebno tožbo zavreči, še preden se pristopi k odločanju o začasni odredbi.
Upravna praksa v upravnih sporih zoper upravni akt, izdan po uradni dolžnosti, priznava položaj stranke osebam, ki jim je tak položaj že v upravnem postopku priznal upravni organ oziroma osebam, ki v upravnem sporu izkažejo, da je s takšnim izpodbijanim aktom kršena kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna osebna korist.
ZISDU člen 109, 109/1-3, 140/3. ZISDU-A člen 118, 118-4, 140, 140/2-3.
omejitve medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji - razlogi za odvzem dovoljenja - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih skladov in pooblaščene investicijske družbe - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - naložbe pooblaščene investicijske družbe
Vprašanje, ali gre pri ugotovljenih kršitvah za hujše kršitve določb zakona, ki upravičujejo izrečeni ukrep, je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Nastanek škode investitorjem ni predpostavka za odvzem dovoljenja za upravljanje.