razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine
Sodišči sta sicer ugotovili spremenjene okoliščine na strani upravičenca in na strani zavezanca za plačilo preživnine, pravilno pa sta ocenili težo in pomen spremenjenih okoliščin in pravilno porazdelili preživninsko obveznost glede na ugotovljene okoliščine. Kot je bilo že zapisano, sta upoštevali tako dohodke obeh staršev mladoletnega tožnika, kakor tudi potrebe otroka, ki obiskuje osnovno šolo. To pa sta odločilna elementa od določanju višine preživnine. Ob tem pa sta sodišči pravilno upoštevali še dejstvo, da je mati tista, ki vsakodnevno skrbi za otroka in ga vzgaja.
Toženka v tem primeru ni dokazala obstoja socialne stiske, niti ni ravnala v skladu s četrtim odstavkom 53. člena SZ. Zato se na obstoj razlogov socialne stiske v smislu tretjega odstavka 53. člena SZ v pravdi ne more sklicevati. Zmotno pa je tudi revidentkino stališče, da bi moralo sodišče upoštevati pri odločanju tudi določilo 137.
člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja posledice nastopa nemožnosti izpolnitve pogodbe. Po tem določilu pripelje nemožnost izpolnitve pogodbe praviloma do njenega prenehanja. Toda v tem primeru ne bi bile podane potrebne predpostavke, niti ne bi bilo mogoče govoriti o nemožnosti, ko je imela toženka na razpolago učinkovit postopek za preprečitev posledic po četrtem odstavku 53. člena SZ.
Tožeča stranka gradi svoja ugotovitvena zahtevka na dejstvu, da opravljeni adaptacija in obnova v letih 1977 in 1991 v obravnavani lokal spreminjata lastninska razmerja. Do njiju je prišlo v času, ko je bil lokal kakor tudi vsa nepremičnina v družbeni lasti, tožeča stranka pa je bila najemnica (ob adaptaciji leta 1977) lokala oziroma je imela pravico uporabe (ob obnovi leta 1991). Pravna razmerja, ki so se porajala iz družbene lastnine, in to "družbenih sredstev, ki so jih upravljali delavci ali drugi delovni ljudje v družbeni pravni osebi", je urejal zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 57/76 z nadaljnjimi spremembami in razveljavitvami - ZZD). Ta je določal v 266. členu, da lahko postanejo stvar (kamor sodijo tudi nepremičnine - arg. iz 268. člena ZZD), denarna sredstva in materialne pravice družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali drugega pravnega posla, v primerih, ki jih določa ustava, pa tudi na podlagi odločitve državnega organa ali po samem zakonu. Tožeča stranka ne zatrjuje nobenega izmed teh pridobitvenih načinov. Kolikor se sklicuje na pravna pravila ali ZTLR, kar bi sicer v drugih primerih lahko uvrstili med pridobitev "po samem zakonu", pa velja povedati, da ta pravila oziroma ZTLR (ki ga v času prve adaptacije še ni bilo) ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nelastninskopravni kategoriji, kar zadeva pridobivanje stvari v družbena sredstva na način, kot ga zatrjuje tožeča stranka: z vlaganjem družbenih sredstev v družbeno lastnino.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi člen 10, 18.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - dolgoročne rezervacije - prihodki od poslovanja - kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Tožeča stranka v zvezi s plačilom kupnine 37,822.907,00 SIT meni, da bi se ta znesek lahko štel tudi za dolgoročno rezervacijo po slovenskem računovodskem standardu št. 10 na račun njene garancije za izvedeno delo. Res se lahko prihodki tudi odpišejo za poslovno leto, v katerem so nastali, za pokrivanje stroškov, ki bodo verjetno nastali, kot to določa računovodski standard št. 10.2. Toda to je dopustno po standardu 10.9 le, če je izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja dolgoročne rezervacije in če so opredeljeni koeficienti za njihovo vračunanje v krajših obdobjih.
Kupnino za prodani poslovni prostor bi tožeča stranka morala knjižiti med prihodke in s tem ustrezno povečati osnovo za davek na dobiček pravnih oseb, saj je sklenjena pogodba perfektna in golo dejstvo, da kupec kupnine ni plačal, pri tem ni upoštevna, saj po računovodskem standardu št. 18.2 sestavljajo prihodke od poslovanja tudi prodajne vrednosti proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala, ki so po računovodskem standardu št. 18.6 razvidne iz računov in drugih listin, pri čemer računovodski standard 18.20 izrecno pojasnjuje, da za upravičenost do izkazovanja prihodkov od prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin.
izvršba na premične stvari - krajevna pristojnost - če je v predlogu primeroma navedeno kje so stvari
V obravnavanem primeru je za določitev krajevne pristojnosti treba uporabiti določbo drugega odstavka 70. člena ZIP, saj upnik primarno predlaga izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, in samo primeroma našteva dva naslova, kjer so stvari. Neekonomično in nesmotrno bi bilo dodatno določiti v smislu 69. člena ZIP še drugo sodišče kot krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, ki se nahajajo na znanem naslovu.
davek od prometa proizvodov (prometni davek) - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil - ugotovitev prometne vrednosti vozila
Tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.
Predlog za smotrno delegacijo mora biti tako obrazložen in utemeljen, da je mogoče na takšni podlagi ugotoviti, ali gre za tehtne razloge ali ne. Predlagateljeva trditev, da je sodnik drugega sodišča, in splošna trditev v dopolnitvi predloga, da se pozna z vsemi sodniki okrajnih sodišč z območja Okrožnega sodišča v ..., pri čemer ne pojasni, za kakšno znanstvo gre, pač ni razlog za delegacijo drugega sodišča.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Prav za primere, ko je drugače rešeno predhodno vprašanje, na katerega se veže odločitev pravnomočne odločbe, je uzakonjen razlog za obnovo končanega pravnomočnega postopka iz 8. točke 421. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 382, 389, 392. ZDSS člen 14. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 60.
revizija - pravni interes za revizijo - izredna pravna sredstva
Udeleženca sta sklenila aneks h Kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (KPL) v zvezi s katero sta predlagatelja zahtevala, da sodišče ugotovi, da sta jo nasprotna udeleženca odpovedala v nasprotju z uvodnimi določbami in 60. členom. Ker je bila veljavnost KPL soglasno podaljšana, kar pomeni, da morebiten odstop od pogodbe in neupoštevanje postopka zanju ne bi imel negativnih pravnih posledic, revidenta ne izkazujeta pravnega interesa za revizijo, zato jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
vrednost spornega predmeta - izredna pravna sredstva - revizija
Prvi odstavek 35. člena ZPP ima določbo, da se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so določeni v zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se, kot to določa drugi odstavek istega člena, ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek in tudi zato glede njih ni možna revizija.
V prvem odstavku 382. člena ZPP je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Drugi odstavek istega člena določa, da revizije ni v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT, oziroma kot to določa tretji odstavek, tega zneska ne presega vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi. Ker v sporni zadevi ni naveden denarni znesek, ki naj bi ga predstavljale zamudne obresti, prav tako pa ni določena vrednost spornega predmeta, po mnenju revizijskega sodišče, taka revizija, kot je bila vložena, ni dovoljena.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87, 42/89, 18/90) člen 8. ZPP (1977) člen 393.
poškodba pri delu
Če je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bila službena pot tožnice zaključena oziroma da je bila prekinjena zaradi osebnih opravkov udeležencev strokovne ekskurzije, poškodbe zaradi prometne nesreče, ki jo je tožnica utrpela po končani službeni poti, ni mogoče šteti za nesrečo pri delu.
izredna pravna sredstva - revizija - navajanje novih dejstev
Nova dejstva, ki jih je tožena stranka navajala v reviziji, se tičejo okoliščin, ki jih navaja 387. člen ZPP. Revizija je bila zato na podlagi 393. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - premoženjska škoda - znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka
Za ustrezno znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka je pravno upošteven samo dohodek, ki ga je delavec pridobil zaradi opravljanja dejavnosti v takšnem obsegu in intenziteti, ki ju v primeru, da bi bil v rednem delovnem razmerju, ne bi mogel doseči.
delovno razmerje pri delodajalcu - trajno presežni - delavci
Smisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev ni v obliki programa, ampak v vsebini. Če so na sejah organa, rezultati katerih so razvidni iz zapisnikov, obravnavali vse elemente programa in so tudi bili obravnavani vsi možni ukrepi za omilitev možnih posledic, če so na sejah bili prisotni vsi, ki morajo pri sestavi programa sodelovati, sprejeti sklepi oziroma dogovori pa so bili zapisani, to lahko vsebinsko tudi nadomesti poseben program razreševanja, predvsem pa zagotavlja potrebno pravno varnost prizadetim delavcem.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. V izpodbijani sodbi, s katero je bila spremenjena sodba sodišča prve stopnje in je bilo zahtevku ugodeno, ni razlogov, s katerimi bi bila utemeljena višina prisojenega zneska in zamudne obresti. Že samo zaradi tega je revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.