PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066568
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 207, 207/1, 207/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – vodenje skupne evidence kazenskih točk
Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžničini dedinji je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžničine smrti. Ker je bila namreč dolžnica v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nadaljuje z dediči.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
Določilo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, je treba razlagati v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo in tako velja le v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice.
Z uveljavitvijo SPZ sta dobroverni in zakoniti posestnik ter dobroverni posestnik po ZTLR izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom nepremičnine po SPZ, za katerega je določena desetletna priposestvovalna doba.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
Pri nujnem sosporništvu je od procesne udeležbe vseh subjektov spornega materialnopravnega razmerja odvisna legitimacija stranke. Nujni sosporniki so po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravicami.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
Dolžnik neupravičenost odmere stroškov izvršitelju in naložitev jih njemu v breme utemeljuje z razlogom, ker naj bi bila v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev že poplačana. Dejansko torej napada (izpodbija) sklep o izvršbi, česar pa ne more več uspešno početi v pritožbi zoper tu obravnavani izpodbijani sklep.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – tožbeni zahtevek – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Nesklepčnost tožbe je podana tudi, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Če so tožniki sporno parcelo pridobili s priposestvovanjem, torej na originaren način, se sodno varstvo zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Tožniki pa niso postavili ugotovitvenega tožbenega zahtevka, pač pa samo dajatveni tožbeni zahtevek, ki pa ne zadostuje za odločanje na pravni podlagi, ki se zatrjuje v tožbi, torej za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Lastninska pravica se v tem primeru ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj takšne pravice, pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060593
ZPPSL člen 80, 80/2. OZ člen 132, 168, 168/1, 440. SPZ člen 39, 64, 92.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja tuje stvari – prehod lastninske pravice – škoda
Če nekdo kot nelastnik odtuji premičnine, last tožnice, tretjemu, takšna pogodba ni nična. Vendar pa tožnice kot lastnice v ničemer ne zavezuje ali kakorkoli pravno učinkuje zoper njo. Takšen pravni posel v ničemer ne ovira njenih lastninskopravnih upravičenj (od tretjega bi lahko zahtevala vrnitev svojih stvari).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1-11. ZJS člen 57.
lastninska pravica – nastanek lastninske pravice na nepremičninah – preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – lastninjenje – gozdovi – nezazidano stavbno zemljišče – gozdna infrastruktura
Po ZSKZ so postala last občine kmetijska zemljišča in gozdovi po 5. členu ZLNDL in po prvem odstavku 14. člena ZSKZ ter tista kmetijska zemljišča in gozdovi temeljnih organizacij kooperantov, ki so jih te dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način in ležijo na območju občin ter so bila 6. aprila 1941 v lasti občine ter nezazidana stavbna zemljišča, za katerega ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup ali prenos na sklad stavbnih zemljišč in leži na območju občine ter je bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine.
Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0060583
ZOdvT člen 41. ZASP člen 156, 157. ZASP-D člen 6. Tarifa o pravnih storitvah člen 1, 2, 3.
avtorski honorar – podlaga za plačilo honorarja – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – skupni sporazum – veljavnost pravilnika – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Le če je dogovorjeno mesečno plačevanje določenega zneska, torej če stranki skleneta tako pogodbo, gre za občasne terjatve, ki po 347. členu OZ zastarajo v treh letih.
Tožnik je pri uveljavljanju in zaščiti avtorskih pravic upravičen do povračila stroškov za opravljene pravne storitve, čeprav ga ni zastopal odvetnik.
ZD člen 60, 76, 173, 173/1, 174, 174/1, 210, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke – priznanje veljavnosti oporoke – pravnomočnost sodbe – izredno pravno sredstvo – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.
predlog za izvršbo – zavrženje predloga za izvršbo – podatki dolžnika – centralni register prebivalstva
Po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje podlage za zavrženje predloga za izvršbo, ne glede na pridobljene podatke v CRP, ni imelo. Pri tem sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo, kateri podatki v CRP-ju se ne ujemajo s podatki upnika. Dejstvo, da se podatek o bivališču dolžnika razlikuje od dejanskega prebivališča, ne more iti upniku v škodo, saj v tem primeru ne gre za nepopoln predlog.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.