ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
Po določbi 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
vzročna zveza – preklic neresničnih trditev – kršitev osebnostne pravice
Ob tem, ko ni jasno, kdo je poročilo posredoval medijem in da toženec o tožniku sploh ni pisal v medijih, toženec ne more odgovarjati za dejanja drugih. V konkretnem primeru so med očitanim škodljivim dejstvom in posledico delovali še dodatni dejavniki oziroma dogodki, ki so sopripomogli k nastanku posledice. Zapis toženca v konkretnem primeru ni adekvaten za nastanek škode oziroma je prišlo do posledic, ki so zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takega dogodka. Nastanek škode je izreden in ne sodi v riziko toženca.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – dejansko vprašanje – pravno vprašanje – razlaga oporoke – sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke
Vprašanje, ali oporočno določilo „delnice, ki so ostale od certifikatov“ pomeni tudi premoženje, naloženo v sklade, ki jih je zapustnica pridobila z unovčenjem certifikata, je stvar razlage oporoke, kar je pravno vprašanje. Ne gre za dejstvo, od katerega bi bila odvisna vsebina oporoke, pač pa je vsebina oporoke, njena razlaga, odločilna za opredelitev tega dejstva. Sporna je namreč samo subsumpcija, ocena izraza (formulacije) oporoke, saj ni razvidno, da bi bile med dediči glede tega sporne kakšne dejanske okoliščine.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
ZD člen 60, 76, 173, 173/1, 174, 174/1, 210, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke – priznanje veljavnosti oporoke – pravnomočnost sodbe – izredno pravno sredstvo – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066568
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 207, 207/1, 207/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – vodenje skupne evidence kazenskih točk
Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžničini dedinji je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžničine smrti. Ker je bila namreč dolžnica v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nadaljuje z dediči.
Menjava strešne kritine je posel rednega upravljanja. Pogodbeni strošek, ki je nastal, so dolžni poravnati vsi stanovalci. Ta strošek je treba poravnati takšnega, kot je nastal. Na to ne vpliva navedba toženke, da bi bila neka druga pogodba morda ugodnejša.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
Stroške postopka za določitev odškodnine trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Namen citirane določbe je brez dvoma v tem, da stroške vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred povzročitvijo škode, trpi tisti, iz katerega pravne in dejanske sfere izvira razlog za njen nastanek. To pa ne pomeni, da je predlagatelj upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku. Udeleženci postopka imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša.
ZPP člen 8. SPZ člen 24, 33, 35, 83. ZOdvT tarifna številka 3501.
posest – motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – sosedsko pravo – pravica odstraniti veje – dejanska oblast nad stvarjo – pravni interes – ekonomski interes
Posest je dejanska, to je fizična in gospodarska oblast nad stvarjo; posestnik stvari je tisti, ki je s stvarjo v takem razmerju, da jo rabi, uživa in z njo razpolaga, in sicer ne glede na pravico početi navedeno. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, uživati, z njo razpolagati.
Posestno varstvo je po svojem bistvu varstvo ekonomskega interesa stranke, ne pa njenega pravnega interesa. Če ekonomskega interesa ni ali je minimalen, zahteva za posestno varstvo ni utemeljena.
predlog za sodno ureditev meje – nepopoln predlog – navedba lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna
Pritožnikov predlog za sodno ureditev meje vsebuje zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, pa tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Predlagatelj pa ni navedel imen in priimkov ter prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Predlog je nepopoln (čeprav je predlagatelj kot toženo stranko navedel geodetsko upravo). Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko predlagatelja ni pozvalo k dopolnitvi predloga, ampak je predlog zavrglo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – sporazum o delitvi zapuščine – delitev zapuščine
Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.