SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
ZPP pred novelo ZPP-D, ki je začela veljati 1.10.2008, v primeru zamude roka za predložitev listin ni predvideval sankcije prekluzije. Šlo je za sodni rok, ki ni prekluzivne narave.
Tožnik je upravičen do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganja v stanovanje, če je imel soglasje toženke oz. njenega pravnega prednika.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – konkretna utemeljitev nevarnosti
Predvidevanje izvedenca, da so ob dani bolezenski simptomatiki možni in predvidljivi heteroagresivni izbruhi, in povzemanje takšnega predvidevanja v razlogih izpodbijanega sklepa brez vsake konkretne utemeljitve, ne zadošča za zaključek, da pritožnica ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – razmerje med dediči po poplačilu dolga
Dediči solidarno odgovarjajo za zapustnikove dolge in sicer vsak do višine svojega dednega deleža. Če eden izmed dedičev v celoti poravna zapustnikov dolg, upnik ne more več uspeti s tožbo zoper ostale dediče. Določilo 4. odstavka 142. člena ZD ureja razmerje delitve dolgov med dediči, ne pa njihovo odgovornost napram upniku, ki je urejena v 3. odstavku citiranega člena.
posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.
Dolžnik neupravičenost odmere stroškov izvršitelju in naložitev jih njemu v breme utemeljuje z razlogom, ker naj bi bila v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev že poplačana. Dejansko torej napada (izpodbija) sklep o izvršbi, česar pa ne more več uspešno početi v pritožbi zoper tu obravnavani izpodbijani sklep.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.