uporaba prava - jezik v postopku - prevod listine - dokazna listina v tujem jeziku - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav sodišče prve stopnje dolžnikovega odgovora na odgovor upnika na dolžnikov ugovor ni posredovalo upniku pred odločitvijo z izpodbijanim sklepom, s tem ni zagrešilo v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. To vlogo je namreč upniku vročilo obenem z izpodbijanim sklepom in tako je upnik imel možnost o njej se upoštevno izjasniti, kar je tudi storil, v tu obravnavani pritožbi.
Očitno je sodišču prve stopnje, ki je izpodbijani sklep izdalo, jezik, v katerem je izvršilni naslov, poznan, nedvomno pa je poznan tudi upniku. Torej uporaba izvršilnega naslova kot dokazne listine v tujem jeziku na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivala, niti upniku ni bila kratena pravica seznaniti se z dokazom v njemu znanem jeziku. Da upnik jezik, v katerem je izvršilni naslov, obvlada, potrjuje dejstvo, ko izvršilni naslov komentira tudi v pritožbi in niti sam ne oporeka, da ga ne bi obvladal.
taksne oprostitve – sklep o oprostitvi plačila sodne takse – začetek učinkovanja sklepa
V skladu s 1. odstavkom 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje samo od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev in ne more veljati za nazaj oziroma za druge vloge, kar je v tem primeru pritožba tožnika proti sodbi.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – dejansko vprašanje – pravno vprašanje – razlaga oporoke – sporna dejstva, od katerih je odvisna vsebina oporoke
Vprašanje, ali oporočno določilo „delnice, ki so ostale od certifikatov“ pomeni tudi premoženje, naloženo v sklade, ki jih je zapustnica pridobila z unovčenjem certifikata, je stvar razlage oporoke, kar je pravno vprašanje. Ne gre za dejstvo, od katerega bi bila odvisna vsebina oporoke, pač pa je vsebina oporoke, njena razlaga, odločilna za opredelitev tega dejstva. Sporna je namreč samo subsumpcija, ocena izraza (formulacije) oporoke, saj ni razvidno, da bi bile med dediči glede tega sporne kakšne dejanske okoliščine.
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
Menjava strešne kritine je posel rednega upravljanja. Pogodbeni strošek, ki je nastal, so dolžni poravnati vsi stanovalci. Ta strošek je treba poravnati takšnega, kot je nastal. Na to ne vpliva navedba toženke, da bi bila neka druga pogodba morda ugodnejša.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066568
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 207, 207/1, 207/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – vodenje skupne evidence kazenskih točk
Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.
Sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper dolžničini dedinji je procesne narave, z njim se odpravlja procesna ovira, ki je nastala v izvršilnem postopku zaradi dolžničine smrti. Ker je bila namreč dolžnica v postopku brez pooblaščenca, je bil postopek do izdaje izpodbijanega sklepa prekinjen, prekinjen postopek pa se po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, nadaljuje z dediči.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
vzročna zveza – preklic neresničnih trditev – kršitev osebnostne pravice
Ob tem, ko ni jasno, kdo je poročilo posredoval medijem in da toženec o tožniku sploh ni pisal v medijih, toženec ne more odgovarjati za dejanja drugih. V konkretnem primeru so med očitanim škodljivim dejstvom in posledico delovali še dodatni dejavniki oziroma dogodki, ki so sopripomogli k nastanku posledice. Zapis toženca v konkretnem primeru ni adekvaten za nastanek škode oziroma je prišlo do posledic, ki so zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takega dogodka. Nastanek škode je izreden in ne sodi v riziko toženca.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
ZD člen 60, 76, 173, 173/1, 174, 174/1, 210, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke – priznanje veljavnosti oporoke – pravnomočnost sodbe – izredno pravno sredstvo – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
ZPP člen 8. SPZ člen 24, 33, 35, 83. ZOdvT tarifna številka 3501.
posest – motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – sosedsko pravo – pravica odstraniti veje – dejanska oblast nad stvarjo – pravni interes – ekonomski interes
Posest je dejanska, to je fizična in gospodarska oblast nad stvarjo; posestnik stvari je tisti, ki je s stvarjo v takem razmerju, da jo rabi, uživa in z njo razpolaga, in sicer ne glede na pravico početi navedeno. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, uživati, z njo razpolagati.
Posestno varstvo je po svojem bistvu varstvo ekonomskega interesa stranke, ne pa njenega pravnega interesa. Če ekonomskega interesa ni ali je minimalen, zahteva za posestno varstvo ni utemeljena.
zavarovalna pogodba – AO plus zavarovanje – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – dokazovanje
V okviru dolžnosti zavarovanca, da omogoči preiskavo alkoholiziranosti, je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine ravnanja tožnika po prometni nezgodi. Če je bil tožnik v prometni nezgodi, v kateri ni bilo drugih udeležencev, res tako hudo telesno poškodovan, da je moral najprej poskrbeti za zdravstveno oskrbo, ne kaže, da je opustil dolžne aktivnosti in s tem kršil zavarovalno pogodbo.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen izostanek tožnika
Ker se je toženka izrecno strinjala z domnevo umika tožbe, kot je razvidno iz zapisnika o naroku z dne 1.6.2009, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o ustavitvi postopka, upoštevaje 188. člen ZPP. Čeprav ima takšen sklep le deklaratorno naravo, veže tako sodišče kot pravdni stranki. Z ustavitvijo je postopek končan in se zato v isti zadevi ne more več nadaljevati z razpisom novega naroka za glavno obravnavo, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Stroške postopka za določitev odškodnine trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Namen citirane določbe je brez dvoma v tem, da stroške vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred povzročitvijo škode, trpi tisti, iz katerega pravne in dejanske sfere izvira razlog za njen nastanek. To pa ne pomeni, da je predlagatelj upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku. Udeleženci postopka imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.