ustavitev postopka - domneva umika tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen izostanek tožnika
Ker se je toženka izrecno strinjala z domnevo umika tožbe, kot je razvidno iz zapisnika o naroku z dne 1.6.2009, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o ustavitvi postopka, upoštevaje 188. člen ZPP. Čeprav ima takšen sklep le deklaratorno naravo, veže tako sodišče kot pravdni stranki. Z ustavitvijo je postopek končan in se zato v isti zadevi ne more več nadaljevati z razpisom novega naroka za glavno obravnavo, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Stroške postopka za določitev odškodnine trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Namen citirane določbe je brez dvoma v tem, da stroške vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred povzročitvijo škode, trpi tisti, iz katerega pravne in dejanske sfere izvira razlog za njen nastanek. To pa ne pomeni, da je predlagatelj upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku. Udeleženci postopka imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša.
Po določbi 403. člena ZFPPIPP je kot pravno sredstvo proti sklepu o začetku postopka predviden ugovor. V 2. odst. 403. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi da je preizkusno obdobje prekratko. Iz navedene določbe izhaja, da ni predvideno, da bi bilo mogoče preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti skrajšati, prav tako pa tudi, da je ugovor dopusten le upniku. To pa pomeni da dolžnik nima pravice do ugovora in posledično nima možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
uklonilni zapor - sklep o določitvi uklonilnega zapora - ugovor zoper sklep
Sklep o določitvi uklonilnega zapora je mogoče izpodbijati z navedbami, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, da se plačilno sposobnega storilca prisili k plačilu globe, izrečene s pravnomočno in izvršljivo odločbo o prekršku, ali z navedbami o tem, da niso (bili) izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo, če npr. temelji na plačilnem nalogu ali gre za mladoletnega storilca, če odločba oz. sodba o prekršku še ni pravnomočna ali izvršljiva, ali če je storilec globo že plačal.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo – opravičen vzrok za zamudo
Vsebino predpostavke "opravičeni vzrok" ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: opravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
Dejstva, da izrečena globa znaša dve obdolženčevi mesečni plači in da je obdolženi glede na svoj socialni položaj ni sposoben plačati, zaradi česar mu grozi določitev uklonilnega zapora, ni mogoče šteti za posebno olajševalno okoliščino za omilitev globe, temveč kvečjemu za odobritev obročnega plačila globe.
Pri omilitvi kazenskih točk v posameznem primeru ni mogoče upoštevati, koliko kazenskih točk je obdolženec do tedaj že dosegel s pravnomočnimi odločbami o prekršku.
Teorija razlikuje med notranjimi tveganji, ki izvirajo iz sfere pravnega subjekta in jih ta lahko oziroma jih mora obvladovati, ter zunanjimi tveganji, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more in jih tudi ni dolžan obvladovati. Samo zunanja tveganja predstavljajo ekskulpacijske razloge v smislu 240. čl. OZ. Četudi vprašanje razmejitve dostikrat ni preprosto, pa sodijo ravnanja pogodbenih partnerjev dolžnika nedvomno med notranja tveganja, t.j. tista, ki jih je dolžnik dolžan sam obvladovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061920
ZPP člen 69, 69/3, 214, 214/1, 214/2, 214/3. ZOR člen 67, 67/1, 69, 69/1, 73, 145, 145/3, 263, 266, 266/1, 266/4.
prorogacijska klavzula - sporazum o pristojnosti - distribucijska pogodba - obličnost - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - dolžnost zmanjševanja škode - izgubljeni dobiček
Pravdni stranki sta pogodbo tudi po odstopu pogodbe med S. d.o.o. in S. K. d.o.o. (tožena stranka) dne 02. 01. 1995 še naprej izpolnjevali enako kot poprej. S tem je tožena stranka s konkludentnimi dejanji izrazila soglasje k odstopu pogodbe in s tem tudi k sporazumu o pristojnosti.
Sodišče druge stopnje se ne strinja, da je navedena odškodnina nesorazmerno visoka. Gre za odškodnino, ki bi jo tožena stranka kot možno posledico kršitve pogodbe morala pričakovati glede na dejstva, ki bi ji morala biti znana.
Če pa tožena stranka z navedbami, da bi tožeča stranka, potem ko ji tožena stranka ni več dobavljala svojih proizvodov, te lahko nabavljala pri novih ekskluzivnih dobaviteljih, meri na dolžnost zmanjševanja škode, je treba povedati, da je sodna praksa zavzela nasprotno stališče. Če lahko povzročitelj škode sam odpravi vzrok za nastanek škode, ne more zahtevati od oškodovanega, da zmanjšuje škodo namesto njega. V takšnem primeru oškodovanega ne zadene dolžnost zmanjševanja škode.
Izgubljeni dobiček je razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, ki so bili predmet pogodbe, in sicer po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo za zastopanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je vložila po pooblaščencu, ni priložila pooblastila. Po nepotrebnem pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je odgovor na tožbo zavrglo. Ker opisana odločitev ni vplivala na izid spora, pritožbeno sodišče vanjo ni poseglo.
upravnik – opravljanje upravniških storitev – prenehanje pogodbe o upravljanju – pogodba o upravljanju – rezervni sklad
Tožeča stranka plačila storitve ne more terjati od „vmesnega“ in tudi že bivšega upravnika, ki storitve ni naročil niti zaradi prenehanja upravljanja ne gospodari več s sredstvi rezervnega sklada. Da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna zaradi kršitev upravnikovih obveznosti v času upravljanja pa tožeča stranka ni trdila.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja - hrup kot nedovoljena imisija - dopustnost zvišanja zahtevka - pripoznava zahtevka
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da tožnici bivata v stanovanjski hiši, ki je od cestišča, po katerem se je valil težek tovorni promet, oddaljena 15 metrov. Obe spalnici in dnevna soba pa so obrnjene proti cestišču. Tovornjaki so vozili mimo neprekinjeno podnevi in ponoči in povzročali hrup. Hrup je bil tako znotraj stanovanja, kakor tudi zunaj. Sodišče prve stopnje je pri prisoji primerne odškodnine primerno upoštevalo in konkretiziralo težave tožnic v bivalnih prostorih (moteno spanje, koncentracija pri delu, živčnost, pogovarjanje na glas in težave pri učenju pri drugotožnici).
predlog za nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist – premoženjske razmere – socialne razmere – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj na podlagi podatka, da je storilec registriran kot samostojni podjetnik, ne da bi bilo ugotovljeno, da z opravljanjem dejavnosti tudi ustvarja dohodke in kakšni so ti dohodki, ni mogoče sprejeti zanesljivih zaključkov o storilčevi zmožnosti plačila globe, kot ene izmed okoliščin, na podlagi katerih je mogoče oceniti utemeljenost predloga za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist.
izsiljevanje po KZ in KZ-1 – samovoljnost – višina dolga
Zaradi spremenjene kazenske zakonodaje veljavnosti KZ - 1 od 1.11.2008 dalje, je izvršitvena oblika kaznivega dejanja izsiljevanja ("izterjava dolga s silo ali resno grožnjo") postala le izvršitvena oblika kaznivega dejanja samovoljnosti po 4. odstavku 310. člena KZ-1.
Ker že iz opisa obtožencema očitanega kaznivega dejanja v obtožnem aktu izhaja, da naj bi prvoten dolg v višini 2.000,00 DEM narasel že na 14.000,00 DEM, kasneje pa že na 20.000,00 DEM, je ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu o tem, da je obstoj dolga v tem primeru nesporen (pri čemer ni navedena višina nespornega dolga), napačna.
V opisu očitka v obtožnem aktu mora biti navedeno, za katero od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, je oškodovanec prikrajšan ali omejen.
KZ člen 51, 51/3. KZ-1 člen 58, 58/3. ZKP člen 364, 364/8.
odmera kazni – obteževalne okoliščine – nevezanost na predlog državnega tožilca
Kazensko sodišče pri izbiri kazenske sankcije in njeni odmeri ni vezano na predlog državnega tožilca. Okrožna državna tožilka je sicer res predlagala izrek pogojne obsodbe z ustrezno dolgo preizkusno dobo, vendar pa je sodišče prve stopnje upravičeno ocenilo, da za izrek kazenske sankcije opominjevalne narave ni dejanske podlage. Sodišče prve stopnje je povsem jasno izpostavilo poglavitno obteževalno okoliščino, ki ne dopušča izreka opominjevalne kazenske sankcije in sicer, da gre za vsaj petkrat višji znesek premoženjske koristi kot je v času kaznivega dejanja predstavljal kvalifikatorni element velike premoženjske koristi. Kot obteževalno okoliščino je obdolžencu upoštevalo tudi dolžino obdobja neplačevanja prispevkov, kot olajševalno pa delno poravnavo davčnega dolga ter prizadevanje v tej smeri. Ti dve okoliščini ne moreta pretehtati pri izbiri kazenske sankcije v obdolženčevo korist, saj je bil davčni dolg poravnan le v manjši meri, obdolženčeve aktivnosti k nadaljnji poravnavi pa so se končale leta 2003.
Družbeni kapital, ki je osnova za lastninjenje, se je ugotovil z otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo je predpisala Vlada Republike Slovenije na predlog Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (4. člen ZLPP). Če vrednost družbenega kapitala podjetja, ki bi se moralo lastniniti po določbah ZLPP, ni bila ugotovljena na način iz 4. člena ZLPP ali če je bil ugotovljena nepravilno, je bilo mogoče navedene pomanjkljivosti odpraviti le v postopku revizije lastninskega preoblikovanja na podlagi suma oškodovanja družbene lastnine na podlagi 48. in nadaljnjih členov ZLPP. Mimo in izven teh okvirov družbenega kapitala v podjetjih ni mogoče in ni dopustno ugotavljati.
predlog za obnovo postopka - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - revizija zoper drugostopenjski sklep - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, predstavlja sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Kot takšen ima pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka, v skladu z določbo 1. odstavka 384. člena ZPP pa je revizija zoper njega dovoljena.
odškodnina - odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protipravnost - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog
Ker se pospešitvenih ukrepov ni poslužil, predstavljajo pa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, procesno predpostavko za pravično zadoščenje v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (15. člen ZVPSBNO), tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine na tej tožbeni podlagi ni bilo mogoče ugoditi.
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica in zato za odškodnino po 179. členu OZ (ki med pravno priznane oblike škode šteje tudi duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice) ni podlage.
izključna pristojnost slovenskega sodišča – izvršba – spor z mednarodnim elementom – pristojnost za izvršbo
Po določilu 239. čl. ZIZ se določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona o zavarovanju drugače določeno. Postopek zavarovanja je torej del izvršilnega postopka. Zato je treba upoštevati določilo 1. odst. 63. čl. ZMZPP, ki pravi, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije. Navedeno a contrario pomeni, da za dovolitev in opravo izvršbe izven območja Republike Slovenije slovensko sodišče ni pristojno.