Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v skupnosti člen 22, 22/1, 22/1-a, 22/1-c. Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 21, 34. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 133.
zdravstvene storitve v tujini - zasebno potovanje - država članica Evropske unije
Osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Sloveniji, so v primeru uveljavljanja potrebnih zdravstvenih storitev na zasebnem potovanju v državi članici Evropske unije v primeru, ko zdravstvenih storitev ne uveljavljajo na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja v ustanovi, ki je del javne zdravstvene mreže, temveč kot samoplačniki, upravičeni do povračila takšnih stroškov zdravljenja, kot bi bili ob enakem dejanskem stanju do povračila upravičeni zavarovanci nosilca zdravstvenega zavarovanja v drugi državi članici. Ker je avstrijski nosilec zdravstvenega zavarovanja tožencu (na za to predpisanem obrazcu E-126) sporočil, da bi znesek, ki bi ga v primeru uveljavljanja enakih zdravstvenih storitev v isti zasebni zdravstveni ustanovi povrnil avstrijskemu zavarovancu znašal 671,83 EUR, je tožničin tožbeni zahtevek na povračilo višjih (dejanskih) stroškov zdravljenja neutemeljen.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 46, 46/4. ZMEPIZ (1995) člen 35. ZPIZ-1 člen 39, 263, 276, 276/2.
odmera pokojnine – nova odmera
Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine z upoštevanjem dela plač, izplačanega v obliki vrednostnih papirjev, ki s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine ni bil upoštevan, je razlog za uvedbo novega postopka in priznanje novo odmerjene pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi dalje, ne pa za zavrženje zahteve zaradi nespremenjenega pravnega in dejanskega stanja, saj je po izdaji pokojninske odločbe, ki je postala pravnomočna, nastalo novo dejstvo, ki ni sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.
V spornem času ravnanje tožene stranke in vsi postopki, ki jih je izvajala, za tožnico niso imeli narave trpinčenja, vsekakor pa ne diskriminacije, saj tožnica zaradi osebnih okoliščin ni bila neenakopravno obravnavana pri opravljanju dela, usposabljanju, izobraževanju ter pri drugih pravicah iz delovnega razmerja. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za prenehanje diskriminacije, nadlegovanja in trpinčenja ter tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine nista utemeljena.
prisilna hospitalizacija - pridržanje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom
Glede na ugotovitve izvedenca, da je zdravje in življenje udeleženke zaradi duševne motnje, zaradi katere se zapleta v konflikte in je heteroagresivna, ogroženo, je izrečen ukrep utemeljen.
Odvetnik, ki dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa in izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do delne (starostne) pokojnine. Ker tožnica v času do izdaje dokončne odločbe odvetniške dejavnosti ni opravljala v skrajšanem delovnem času in ni zahtevala spremembe zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne pokojnine.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo v rudniku - razbremenitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Delo v rudniku ob transportnem traku predstavlja nevarno delo, kar je podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke. Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka razbremenjena odgovornosti, saj je nesrečo pri delu povzročilo tožnikovo ravnanje (ki je bilo v nasprotju z navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen), ki ni bilo objektivno predvidljivo in ki ga tožena stranka tudi ni mogla preprečiti.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 243, 287, 287/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - dokazovanje - sodni izvedenec - zavrnitev dokazov
S tem, ko je imel tožnik (bolničar v zavodu) med delovnim časom intimno razmerje s stanovalko zavoda, je moralno škodoval poslovnim interesom delodajalca. Kot izkušen delavec bi se tožnik moral zavedati, kje so meje med vestnim in profesionalnim delovnim pristopom oziroma obnašanjem in nedopustnim in nemoralnim ravnanjem. Ob takšni hujši kršitvi je razumljivo, da je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika. Kršitev pa je še toliko hujša, ker je tožnik zaposlen v ustanovi, kjer bivajo osebe s težavami v duševnem razvoju, pomembno pa je tudi dejstvo, da je zaradi tožnikovih nedopustnih in nemoralnih dejanj ogrožen ugled tožene stranke kot zavoda.
ZPIZ-1 člen 7, 7/6, 12, 249. ZUP člen 7, 129, 129/1, 129/1-4, 138, 138/1. ZVP člen 1. ZPIZ/92 člen 46, 46/4, 185, 185/3.
predčasna pokojnina - vštevnost neizplačanega dela plač, namenjenih za odkup delnic, v pokojninsko osnovo - ponovna odmera pokojnine - zavrženje zahteve
O zahtevi za vštevanje izplačil v obliki delnic oziroma komercialnih zapisov v pokojninsko osnovo še ni bilo pravnomočno odločeno (o tem ni bila izdana niti ugodilna niti zavrnilna odločba, ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine). Iz tega razloga tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine, pri kateri bi se upoštevala zgoraj omenjena izplačila, tožena stranka ne bi smela zavreči s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP (da je o zadevi že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje in pravna podlaga zadeve nista spremenila).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - bistveno zmanjšano plačilo za delo - nadurno delo - mobbing - sodno varstvo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca povzroči takojšnje prenehanje delovnega razmerja, ker učinkuje z dnem, ko je podana nasprotni stranki. Delodajalec mora takšno odpoved upoštevati in delavcu ne sme (more) naložiti, da ostane pri njemu še naprej v delovnem razmerju. Za izdajo sklepa o zavrženju delavčeve odpovedi nima pravne podlage, prav tako nima razlogov, da bi delavcu po tem, ko njegova odpoved že učinkuje, redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
PES člen 49, 50. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. 6. 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v skupnosti člen 22, 22/2. ZZVZZ člen 2, 2/1, 23, 23/2, 23/2-1, 26, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 135/3, 224, 227.
povračilo stroškov zdravljenja - zdravljenje v tujini - bolnišnično zdravljenje - nebolnišnično zdravljenje
Ker ob upoštevanju načela prostega opravljanja storitev znotraj držav članic Evropske unije pregled, ki pomeni nezavodsko oziroma nebolnišnično diagnostiko in zdravljenje, ne sme biti pogojen s predhodnim soglasjem nosilca zavarovanja, je tožnik (ob nesorazmerno dolgi čakalni vrsti za pregled v Sloveniji) upravičen do povračila stroškov pregleda z magnetno resonanco na kliniki v Nemčiji.
Tožnik pa ni upravičen do povračila stroškov operacije kot bolnišničnega zdravljenja, saj pri tožencu ni zaprosil za predhodno odobritev, pogoji za napotitev na zdravljenje v tujino pa tudi niso izpolnjeni, saj bi se operacija pravočasno lahko izvedla tudi v Sloveniji.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1.
odmera pokojnine – nova odmera pokojnine
Ker toženec pri odmeri družinske pokojnine, ki je bila tožnici pravnomočno priznana, ni upošteval takrat manjkajočih podatkov o plači, ki se všteva v pokojninsko osnovo, o teh plačah v dejanskem smislu še ni bilo odločeno. Zato odločba o priznanju pravice do družinske pokojnine glede teh plač ni postala pravnomočna in toženec ni imel podlage za zavrženje tožničine zahteve za ponovno odmero družinske pokojnine z upoštevanjem naknadno pridobljenih podatkov o plačah, temveč bi moral o zahtevi odločiti po vsebini.
materialno sosporništvo – uveljavljanje škode iz istega škodnega dogodka
Pri petotožeči stranki in preostalih tožnikih ne gre za materialno sosporništvo, ker preostali tožniki uveljavljajo nepremoženjsko škodo, petotožnica pa le premoženjsko škodo, pri čemer je tudi pravna podlaga tožbenega zahtevka petotožnice različna od pravne podlage tožbenih zahtevkov ostalih tožnikov.
Pri ostalih tožnikih (torej izvzemši petotožečo stranko) gre za materialno sosporništvo po 1. točki 1. odstavka 191. člena ZPP, saj se njihovi tožbeni zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago in izhajajo iz istega historičnega dogodka. Vsi namreč uveljavljajo nepremoženjsko škodo, prvotožeča, drugotožeča in šestotožeča stranka pa še premoženjsko škodo iz istega škodnega dogodka kot udeleženci prometne nesreče, torej na isti dejanski in pravni podlagi, pri čemer v pritožbi upravičeno izpostavljajo, da popolna istovetnost dejanskega stanja že po naravi stvari ni mogoča.
ZDR člen 130, 130/1, 130/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 53.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - nadomestilo stroškov prehrane - topli obrok
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožnik tudi koristil. Kljub temu je upravičen do vtoževane razlike med ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
ZPIZ-1 člen 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2, 43/3, 44. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (1973) člen 23. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o združenem delu (1976) člen 184, 184/4. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ker tožnikovo nadurno delo v obdobju od 1970 do 1973 in od 1975 do 1985 ni bilo takšne narave, da bi šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, ga ni mogoče opredeliti kot poseben delovni pogoj in ga zato ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vročanje – kršitev pravil o vročanju – seznanitev z odločbo
Glede na soglasje pravdnih strank, da se opravi fizična delitev solastne nepremičnine, je vprašljivo, ali bo upravičena napotitev na ustrezen postopek za določitev meje v primeru, če se bo po opravljenih meritvah izkazalo, da je sporna površina parcele, ki se v tem postopku deli. Površino bo namreč lahko s pomočjo izvedenca ugotovilo sodišče v tem postopku kot predhodno vprašanje, saj bo meja med sedanjima parcelama postala irelevantna.
uporabnina - višina uporabnine – uporaba solastninskega deleža
Toženec mora za uporabo tudi tožničinega solastninskega deleža plačati ustrezno odmeno. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivne merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani, česar se je sodišče prve stopnje tudi poslužilo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
Dolžnika bi z ugovorom lahko uspela le, v kolikor bi izkazala, da sta izvedla plačilo po izvršljivosti prvotnega sklepa o izvršbi, izdanega zoper družbo, v kolikor bi torej vložila ugovor v smislu določbe 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode - civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno, samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
delitev solastne nepremičnine – upravičen interes na delu solastne nepremičnine – fizična delitev solastne nepremičnine – posest
Napačno je stališče, da solastnik nima upravičenega interesa na delu solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pot, preko katere je edini dostop do nepremičnine, kjer stanuje, zgolj iz razloga, ker je le njen posestnik.