poplačilo v stečaju glavnega dolžnika – nadaljevanje izvršbe zoper poroka - vračunavanje izpolnitve v izvršbi - obseg porokove odgovornosti
Če je upnik v stečajnem postopku dobil poplačano glavnico in zakonske zamudne obresti, obračunane do začetka stečajnega postopka, je bila glavnica plačana tudi v razmerju do porokov in v tem izvršilnem postopku ne more vračunavati izpolnitve v skladu s 313. členom ZOR oziroma 288. členom OZ.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – vročanje – kršitev pravil o vročanju – seznanitev z odločbo
Glede na soglasje pravdnih strank, da se opravi fizična delitev solastne nepremičnine, je vprašljivo, ali bo upravičena napotitev na ustrezen postopek za določitev meje v primeru, če se bo po opravljenih meritvah izkazalo, da je sporna površina parcele, ki se v tem postopku deli. Površino bo namreč lahko s pomočjo izvedenca ugotovilo sodišče v tem postopku kot predhodno vprašanje, saj bo meja med sedanjima parcelama postala irelevantna.
prenos pristojnosti - uredba Bruselj II - preživninska terjatev
Dejstvo, da ima preživninski zavezanec premoženje v drugi državi članici, ne narekuje prenosa pravdne zadeve (v kateri se odloča o preživninski obveznosti) v to drugo državo članico.
ZIZ člen 25. ZGD člen 101, 101/1, 101/3 ZPPSL člen 6, 6/3, 104, 104/2.
odgovornost za obveznosti družbe - osebna solidarna odgovornost družbenikov d.n.o. - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - stečaj d.n.o. - prenehanje terjatev - prenehanje subsidiarne odgovornosti družbenika - specialne določbe ZPPSL
Upničina terjatev je bila (ali bi morala biti) obravnavana v stečajnem postopku in je z zaključkom stečaja ugasnila. Če terjatve ni več, pa že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo.
Prevzemnik posla je tako po določbah ZOR, ki urejajo pogodbo o delu kot po določbah 262. - 269. člena ZOR, ki urejajo pogodbeno odškodninsko odgovornost, dolžan naročniku plačati škodo, ki mu je v zvezi z izvršitvijo prevzetega posla nastala. Protipravnost ravnanja je izkazana z neskrbnim ravnanjem toženca kot lastnika pooblaščenega servisa za vozila Mercedes Benz, ko je elektronski del ključa tožničinega vozila po izvršenem reklamacijskem postopku hranil na neustreznem mestu v prostoru, do katerega so imele dostop razne osebe, kar je v nasprotju z navodili proizvajalca in Axy., s čimer je omogočil, da so do njega prišle nepooblaščene osebe, ki so izvršile tatvino vozila.
zaznamba spora – podredni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na originaren način
Predlog za zaznambo spora je utemeljen tudi v primeru, ko tožnik uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način s podrednim zahtevkom.
ZIZ člen 24, 24/2, 24/4, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve ali obveznosti - pravno nasledstvo
Določba 2. odst. 24. čl. ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega dolžnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, se nanaša zgolj na postopke za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – prekluzivni rok – sodna razveza
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga (ukinitve delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) le enkrat redno odpove pogodbe o zaposlitvi. Četudi je prva odpoved pravnomočno razveljavljena in je dolžan delavca pozvati nazaj na delo, ne more ponovno podati odpovedi iz istega razloga, saj bi bila podana po izteku roka, določenega v ZDR (ki je začel teči z ukinitvijo delovnega mesta).
V razmerju do tožnika kot kupca je tožena stranka nastopala kot prodajalec. Tožena stranka je kot komisionar nastopala v svojem imenu, za račun komitenta. Tožnik je stopil v pravno razmerje le s toženo stranko in ne tudi z njegovim komitentom. Zato ima tožena stranka nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je tožniku kot prodajalka odgovorna za pravne napake prodane stvari.
ZD člen 19, 19/2, 136, 136/2, 163. ZPP člen 340, 350, 350/2, 365, 365-3, 366.
ugotovitev dednih deležev – odstop dednega deleža v korist določenega dediča
Navedeni izjavi dedičev OK in SB, ki sta se odpovedala svojemu dednemu deležu v korist otrok pokojne tete RE in otrok pokojnega strica MB, je potrebno šteti za izjavi o odstopu svojega dednega deleža v korist navedenih otrok. V skladu z drugim odstavkom 136. člena Zakona o dedovanju – ZD se namreč odpoved v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
neupravičena pridobitev - povrnitev koristi - uporaba tuje nepremičnine - povrnitev koristi solastniku
Okoliščina, da je delež zemljišča, ki ga je uporabljala tožena stranka, glede na celotno površino parcele skladen z deležem tožeče stranke kot solastnikom navedenega zemljišča, tožeči stranki ne daje upravičenja, da bi od tožene stranke lahko uveljavljala nadomestilo celotne koristi, ki jo je imela tožena stranka od uporabe. Nadomestilo koristi gre namreč vsem solastnikom. Ker gre v tem primeru za deljivo obveznost, je tožeča stranka upravičena zahtevati le svoj del terjatve, ki je sorazmeren z njenim solastniškim deležem na navedeni nepremičnini (3. odstavek 393. člena OZ).
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker se je na poti do svojega delovnega mesta spotaknila ob računalniški kabel, tožena stranka ne odgovarja objektivno (računalniški kabel sam po sebi ni nevarna stvar), ampak krivdno, ker tožnici ni zagotovila varnega prehoda oziroma ker ni poskrbela, da bi bila kabel postavljen, tako da ne bi prišlo do spotikanja.
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se ne upošteva, da je pri tožnici prišlo do poškodbe rame tudi zaradi že degenerativno spremenjenih tetiv mišice, ki niso posledica padca. Opisane predhodne degenerativne spremembe bi predstavljale pravno relevanten vzrok za škodo, le če bi zaradi njih tožnica že pred škodnim dogodkom trpela duševne bolečine.
odškodninska odgovornost države – protipravno dejanja sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba – učinkovanje ustavne odločbe – odškodnina zaradi neutemeljenega pridržanja – višina škode – odvzem potne listine – utemeljen razlog
Tožnikova zadeva spada med primere, ki jih pokriva ustavna odločba RS, U-I 207/08 z dne 18.3.2010, saj uveljavlja odškodnino zaradi trajanja zadeve, ki je bila končana pred 1.1.2007, zato je treba sodbo sodišča prve stopnje glede zahtevka iz tega naslova razveljaviti.
Tožnik mora izkazati, da je imel zaradi neutemeljenega pridržanja škodo v zahtevani višini.
Tožnik, ki zatrjuje obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke iz razloga nepravilnega dela sodnika, ki je odredil odvzem potne listine tožniku in ki je zavrnil predlog tožnika za vrnitev odvzete potne listine, kljub mnenju namestnika javnega tožilca, da se tožnikovi prošnji za vrnitev potne listine lahko ugodi, mora za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti: nastanek škode, nedopustno ravnanje, odgovornost in vzročno zvezo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
ZPP člen 242, 242/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
nagrada izvedenca - materialni stroški izvedenca - sodelavka izvedenca
Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz raziskovalnega podjetja po ceniku le - te, saj je že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati, hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom.