USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066638
EKČP člen 13. URS člen 15, 15/4, 26. ZOR člen 172, 194, 200, 201. ZPP člen 5, 8. ZKP člen 215, 215/4. ZPol člen 30. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 1, 1-4.
pravica do povračila škode - uresničevanje in omejevanje pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - ravnanje policistov - predkazenski postopek - nujna preiskovalna dejanja - hišna preiskava - policijska pooblastila - načelo uporabe najmanjše potrebne sile - vzročna zveza - posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti svojca - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja, pomoči in podpore - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode in kršitve osebnostnih pravic - dokazi in izvajanje dokazov - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo kontradiktornosti - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje stranke v postopku - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - neprimeren dokaz - načelo proste dokazne ocene - postavitev novega izvedenca
Podlaga za odškodninsko odgovornost države je v določbi 26. člena Ustave ter 172. člena ZOR, ki je bil v veljavi v času škodnega dogodka. Protipravnost kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, ki odgovarja za ravnanje svojih ljudi za škodne dogodke pri opravljanju službe, je podana, če takšno ravnanje pomeni ne le nezakonito ravnanje ampak tudi nepravilno delovanje.
ZDR člen 29, 29/1, 52, 52/1, 54, 77, 77/1. ZOFVI člen 109, 109/6, 109/7.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – vzgoja in izobraževanje
Ker v pogodbi o zaposlitvi ni bil naveden razlog za sklenitev, tožena stranka pa v sodnem postopku ni dokazala razloga, zaradi katerega naj bi s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta (ni dokazala, da je upad števila dijakov predvidela že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi), se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
delitev solastne nepremičnine – upravičen interes na delu solastne nepremičnine – fizična delitev solastne nepremičnine – posest
Napačno je stališče, da solastnik nima upravičenega interesa na delu solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pot, preko katere je edini dostop do nepremičnine, kjer stanuje, zgolj iz razloga, ker je le njen posestnik.
Dolžnika bi z ugovorom lahko uspela le, v kolikor bi izkazala, da sta izvedla plačilo po izvršljivosti prvotnega sklepa o izvršbi, izdanega zoper družbo, v kolikor bi torej vložila ugovor v smislu določbe 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo vzročno zvezo med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke po 1. in 2. odstavku 857. člena OZ in nastalo škodo. Pravilno je poudarilo, da vzrok za škodni dogodek ne izhaja iz dogovora o dokumentarnem akreditivu, kjer gre za samostojno in abstraktno razmerje med akreditivno banko in tožnico, pač pa iz nepredložitve v akreditivu navedenega dokumenta. Iz zavrnitve izplačila akreditiva z dne 24. 09. 2002 namreč jasno izhaja, da je bilo izplačilo zavrnjeno zaradi neustrezne predložitve fitosanitarnega certifikata, pridobitev katerega pa je bila dolžna po izrecnem dogovoru priskrbeti toženka kot špediter.
culpa in contrahendo - kontrahirna dolžnost – pogajanja brez namena skleniti pogodbo
Trditveno in dokazno breme za subjektivno predpostavko odgovornosti za nepoštena pogajanja je bilo na tožeči stranki, ki ji ni uspelo dokazati, da se je tožena stranka pogajala brez namena sklenitve pogodbe v smislu 2. odstavka 20. člena OZ.
njuna pot – redna raba nepremičnine – pravica do nujne poti
Da je za redno rabo nepremičnine, ki je stavbno zemljišče, četudi nezazidano, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, ni nujno, da objekt na njej že stoji in še manj, da so zanj izdana ustrezna dovoljenja. Tudi če bi bilo (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, bi bilo treba priznati pravico do nujne poti.
oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – vsebina predloga za taksno oprostitev
Stranka mora v predlogu za taksno oprostitev navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev.
sodne takse – zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse
Ker v dopisu pooblaščenka pritožnic poziva sodišče, naj nalog za plačilo sodne takse naslovi na obe pritožnici, v kolikor je vsaka od njiju dolžna plačati zaračunano sodno takso, bi sodišče prve stopnje ta poziv moralo šteti kot zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse v smislu 1. odstavka 27. člena ZST.
motenje posesti – oblikovanje tožbenega zahtevka – opis motilnega ravnanja – pojem nemotene uporabe dovozne poti
Tožnik v skladu z določbami SPZ ne terja varstva točno opredeljene posesti pravice služnosti (kot se je to vtoževalo v skladu s prejšnjimi določbami ZTLR), temveč varstvo posesti določenega dela zemljišča.
V tožbenem zahtevku opredeljena posledica posega v tožnikovo posest, ki se kaže v onemogočanju dnevne nemotene uporabe dovozne poti, ki vključuje tudi uporabo te dovozne poti na dotedanji način v smislu parkiranja in zlasti obračanja na tej dovozni poti.
ZIZ člen 24, 24/2, 24/4, 61, 61/1, 62, 62/2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve ali obveznosti - pravno nasledstvo
Določba 2. odst. 24. čl. ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega dolžnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, se nanaša zgolj na postopke za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – prekluzivni rok – sodna razveza
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga (ukinitve delovnega mesta, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi) le enkrat redno odpove pogodbe o zaposlitvi. Četudi je prva odpoved pravnomočno razveljavljena in je dolžan delavca pozvati nazaj na delo, ne more ponovno podati odpovedi iz istega razloga, saj bi bila podana po izteku roka, določenega v ZDR (ki je začel teči z ukinitvijo delovnega mesta).
pomotni vpis – zaslišanje oseb, na katere vpliva poprava
Če bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, mora zemljiškoknjižno sodišče pred odločitvijo o popravi pomotnega vpisa te osebe zaslišati.
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka je pomoten vpis v zemljiški knjigi mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb. Če med njimi ni soglasja, pa je mogoče nepravilnost v zemljiški knjigi odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku. Takšno sodbo mora doseči stranka, ki meni, da je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah.
Stroški niso priglašeni prepozno, saj se bo o dolžnosti povrnitve stroškov povezanih v zvezi z ugovorom odločalo šele, ko se bo odločalo o ugovoru samem.
Sodna praksa skrbniku denacionaliziranega premoženja sicer priznava pravico do vložitve izpraznitvenega zahtevka z vnaprejšnjo odpovedjo najemnega razmerja, ne pa tudi do uveljavljanja ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na vrnjeno premoženje.
Testiranje ima že na podlagi 33. člena URS prednost pred zakonitim dedovanjem, ker je namen oporoke ravno v tem, da ima zapustnik svobodo drugače urediti prehod svojega premoženja, kot je določen z zakonitimi dednimi redi. Zakoniti dediči zato v situaciji, ko je oporoka veljavna, ne deduje.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, je utemeljen. Toženec je znanja, ki jih je pridobil pri tožeči stranki na delovnem mestu zavarovalni zastopnik in ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca, uporabljal pri novem delodajalcu, ki predstavlja tožeči stranki konkurenco.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode - civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno, samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
denarna renta – izgubljen zaslužek – zmanjšana delovna sposobnost - popolna nezmožnost za delo – delna nezmožnost za delo škoda
Če oškodovanec kljub zmanjšani delovni sposobnosti še vedno dobiva enake dohodke, škode ni. Če je popolnoma delovno nezmožen in zato ne more dobivati nobenega zaslužka, je škoda razlika med zaslužkom, ki bi ga oškodovanec resnično prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka. Če je oškodovanec delno nezmožen za delo je škoda razlika med zaslužkom, ki bi ga lahko prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka in zaslužkom, ki ga prejema oziroma, ki bi ga kljub škodnemu dogodku lahko prejemal ob zmanjšani delovni zmožnosti.
odškodninska odgovornost države – protipravno dejanja sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – ustavna odločba – učinkovanje ustavne odločbe – odškodnina zaradi neutemeljenega pridržanja – višina škode – odvzem potne listine – utemeljen razlog
Tožnikova zadeva spada med primere, ki jih pokriva ustavna odločba RS, U-I 207/08 z dne 18.3.2010, saj uveljavlja odškodnino zaradi trajanja zadeve, ki je bila končana pred 1.1.2007, zato je treba sodbo sodišča prve stopnje glede zahtevka iz tega naslova razveljaviti.
Tožnik mora izkazati, da je imel zaradi neutemeljenega pridržanja škodo v zahtevani višini.
Tožnik, ki zatrjuje obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke iz razloga nepravilnega dela sodnika, ki je odredil odvzem potne listine tožniku in ki je zavrnil predlog tožnika za vrnitev odvzete potne listine, kljub mnenju namestnika javnega tožilca, da se tožnikovi prošnji za vrnitev potne listine lahko ugodi, mora za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti: nastanek škode, nedopustno ravnanje, odgovornost in vzročno zvezo.
krivdna odgovornost – odgovornost delodajalca za škodo delavcu - odgovornost države za policista – protipravna opustitev – pretrgana vzročna zveza
Tožnik je hitel do parkiranega vozila ob zelenici na parkirišču in pri tem padel. Ker je parkirano vozilo bilo na parkirišču, zelenica pa je običajni in sestavni del tega, je tožnik sam kriv, da ni bil zadosti skrben, ko je dostopal do interventnega vozila.
Pogoj za opredelitev neke opustitve kot protipravne, je nujno kršitev dolžnega ravnanja. Ker je sodišče ugotovilo, da je šlo za običajno zelenico, ni pa predpisano, da mora biti parkirišče brez zelenic, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je šlo za zadosti varno delovno okolje upoštevajoč 2. odstavek 6. člena OZ v zvezi s 1. odstavkom 5. člena ZVZD.