OZ člen 190. SPZ člen 68, 72, 72/5. ZZZDR člen 56.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – bremena skupne stvari – neupravičena pridobitev – stroški uporabe in obratovanja hiše – skupna lastnina zakoncev
Tudi med solastniki oziroma skupnimi lastniki se ne glede na določbo 68. člena in 5. odstavka 71. člena SPZ načelno dopustni obogatitveni zahtevki ob predpostavki, da pride med njimi do obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
83. člen OZ se uporablja zgolj v primerih, ko razlaga pogodbene določbe ni mogoča z razlago po 82. členu OZ. Nejasno določilo je tisto, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odst. 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage.
Razlaga po 83. členu OZ se ne uporablja za primere, ko sta se stranki o vsebini pogodbenih določil pogajali.
Mesto padca je pomembna okoliščina za presojo odgovornosti tožene stranke. Od odgovora na vprašanje, ali je prišlo do padca na delu črpalke, ki je odkrit, ali na delu, ki je nadkrit, in s kakšnim materialom so bila tla prekrita (ploščice, asfalt, asfalt, prekrit z gumasto preprogo), je odvisno, ali so bila tla mokra in spolzka, kar je kot vzrok padca uveljavljala tožnica.
Tožnik je na prvem naroku razširil tožbeni zahtevek še za postavko škode zaradi skaženosti, temu pa je toženka nasprotovala. Omenjena razširitev tožbenega zahtevka pomeni uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kar je dovoljeno, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago, hkrati pa gre za spremembo tožbe.
Ker toženec zatrjuje, da njegova odškodninska odgovornost kljub nespornemu poškodovanju tožnika v prometni nesreči, v kateri je z avtomobilom upravljal prav toženec, ne obstaja zaradi tega, ker je škoda tožniku nastala izključno zaradi njemu lastnega ravnanja, je dokazno breme o takih okoliščinah ravnanja tožnika na tožencu.
pogodba o upravljanju – pogodba o določitvi upravnika – večina, potrebna za veljavnost pogodbe o upravljanju – posel rednega upravljanja
Za veljavnost pogodbe o upravljanju, sklenjene z upravnikom, je potrebna večina, katere solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše.
vknjižba lastninske pravice – lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini – pravica uporabe zemljišča
Lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini, je imetnik pravice uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji in zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe, zato je vpis lastninske pravice na takšnem zemljišču na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena ZLNDL dopusten.
plačilo sodne takse – javnopravna zadeva – taksna oprostitev - nepopolna vloga – poziv k dopolnitvi predloga
Čeprav so sodne takse del pravdnih stroškov in s tem postransko oziroma akcesorno vprašanje pravdnega postopka, gre tudi pri vprašanju plačila sodnih taks, vključno z oprostitvami, le za vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar pa nima značaja civilnega razmerja.
uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost razpolaganja s premoženjem – otežena uveljavitev terjatve
Prisilna prodaja nepremičnine za poplačilo dolgov prvega toženca in dejstvo, da za ostale dolgove prvi toženec zastavlja svoje preostale nepremičnine, zadostuje za zaključek, da je tožnik izkazal tudi nevarnost, da je zaradi takšnega razpolaganja prvega toženca s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve precej otežena, če že ne onemogočena.
Kršitev v zvezi z vsebino vabila na narok dne 2.2.2010, bi tako prvi toženec moral uveljavljati že na tem naroku. Tega ni storil, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da s tem, ko na vabilu na narok ni zapisalo, da bo tega dne opravljen (tudi) narok v zvezi z obravnavo začasne odredbe, sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb iz 2. odst. 339. člena ZPP, pa tudi ne nobene relativne kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
Pravdni stranki sta sklenili sporazum, ker toženca potrebujeta dostop do svojega objekta oziroma lope za garažiranje gradbene mehanizacije, kar je bila bistvena okoliščina, zaradi katere je bil sporazum sklenjen, kot je razvidno iz njegove vsebine. Ne gre za pravdni standard bistveno spremenjene okoliščine, če se kasneje izve, da je mehanizacija, katero toženca po sporazumu lahko vozita po služnostni poti do svojih nepremičnin, kjer jo hranita, namenjena za opravljanje pridobitne dejavnosti. Če pa sta toženca pri izvrševanju služnostne pravice uporabljala služnostno pot preko obsega, določenega v pogodbi, to ni razlog za prenehanje ustanovljene služnosti v obsegu, kot se zavzema tožnica, pač pa je to podlaga za uveljavitev zahtevka zaradi varstva pred vznemirjanjem v skladu s 99. členom SPZ.
Če lastniki sosednjih nepremičnin menijo, da toženca pravic, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, ne izvršujeta v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine, se lahko poslužijo tožbe na prepoved vznemirjanja, ni pa obstoj imisij razlog za prenehanje stvarne služnosti, ustanovljene med pravdnima strankama.
Po 46. členu OZ je mogoče razveljaviti pogodbo zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi stranka ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti torej bistvena in opravičljiva. Če pogodbena stranka ni ravnala s skrbnostjo, ki se zanjo zahteva v pravnem prometu (6. člen OZ), ne more zahtevati razveljavitve pogodbe.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku – (ne)obstoj pooblastilnega razmerja – vročanje pisanj v zemljiškoknjižnem postopku
Odvetnik mora tudi za zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku predložiti pooblastilo. Edina izjema je situacija iz 3. odstavka 128. člena ZZK-1, za katero v obravnavani zadevi ne gre. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je sklep vročilo odvetniku, ki je zemljiškoknjižno lastnico zastopal v pravdnem postopku, v katerem je bila izdana sodba, na podlagi katere je zemljiškoknjižni referent opravil z ugovorom izpodbijan vpis, je bilo torej napačno. Pravilna je šele vročitev zemljiškoknjižni lastnici sami.
poplačilo v stečaju glavnega dolžnika – nadaljevanje izvršbe zoper poroka - vračunavanje izpolnitve v izvršbi - obseg porokove odgovornosti
Če je upnik v stečajnem postopku dobil poplačano glavnico in zakonske zamudne obresti, obračunane do začetka stečajnega postopka, je bila glavnica plačana tudi v razmerju do porokov in v tem izvršilnem postopku ne more vračunavati izpolnitve v skladu s 313. členom ZOR oziroma 288. členom OZ.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, je utemeljen. Toženec je znanja, ki jih je pridobil pri tožeči stranki na delovnem mestu zavarovalni zastopnik in ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca, uporabljal pri novem delodajalcu, ki predstavlja tožeči stranki konkurenco.
ZPP člen 242, 242/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41.
nagrada izvedenca - materialni stroški izvedenca - sodelavka izvedenca
Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago, da je izvedenki priznalo kot materialne stroške vrednost dela sodelavke iz raziskovalnega podjetja po ceniku le - te, saj je že v predračunu napovedala, da bo izdelavo določenih analiz poslovanja ocenjevanega podjetja poverila sodelavki. V kolikor izvedenka tega ne bi napovedala, bi morala te analize sama izdelati, hkrati pa bi imela pravico zaračunati izdelavo teh analiz kot materialne stroške v enaki vrednosti kot so bili sicer priznani z izpodbijanim sklepom.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost – sokrivda
Nevarno situacijo je povzročila zavarovanka tožene stranke, ki je, ne da bi se ustrezno prepričala, ali lahko varno zapelje na prednostno cesto, izsilila prednost in s tem zaprla pot tožniku. Gre za zelo grob poseg v varnost cestnega prometa, ki terja njeno odgovornost do 2/3.
določitev odškodnine – omejeno zastopanje družbe – obseg zakonitega pooblastila – omejitve pooblastila - odpoved pravici do odškodnine – odpoved bodoči terjatvi – sporazum o prenehanju obveznosti
Pravilo je, da zakoniti zastopnik družbe zastopa družbo neomejeno, izjeme, ki so določene in vpisane v sodni register pa je v tej zvezi treba že zaradi varnosti pravnega prometa razlagati restriktivno. Pravni prednik predlagatelja je z izjavo, ki jo je podpisal takratni generalni direktor, glede izločenih nepremičnin odpovedal pravici do odškodnine po 73. členu ZDen. Takšna odpoved pravici do odškodnine ne predstavlja obremenitve nepremičnin, niti prometa z nepremičninami in tudi z drugimi osnovnimi sredstvi ne. Le za navedene posle pa bi glede na omejitve, vpisane v sodni register, takratni zastopnik pravnega prednika predlagatelja potreboval soglasje upravnega odbora oziroma skupščine.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - uporaba zakona - učinkovito sodno varstvo - merila za ugotovitev kršitve pravice
V primerih, v katerih je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1.1.2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje pred mednarodnim sodiščem, je treba (vse do odprave neskladja z ustavo) glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kot glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljati določbe ZVPSBNO.