sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – dopustnost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Od 1.10.2008, ko sta stopila v veljavo ZST-1 in ZPP-D, zakonska ureditev ne dopušča pritožbe zoper sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog.
stroški v nepravdnem postopku – predujem za izvedenca
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je obveznost plačila predujma naložilo nasprotnim udeležencem s sklepom, saj je šlo za izvedbo dokaza, ki ga je predlagala ta stranka.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti tožbe. Če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, nima predpisanih sestavin iz 1. odst. 180. člena ZPP, kar narekuje postopanje sodišča v smislu 1. odst. 108. člena ZPP. Neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti dokazil o drugačni vsebini pooblastilnega razmerja, kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi zgolj sklicevanje pritožnice na odsotnost pisnega pooblastila pomenilo zlorabo procesnih pravic, čemur pritožbeno sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 11, 11/3, 13.
začasna odredba - zavarovanje z začasno odredbo - ponovni predlog za izdajo iste začasne odredbe – oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Do pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi tožnik ne more z novim predlogom uveljavljati istovrstne začasne odredbe, kot je storila tožeča stranka s ponovnim predlogom, vloženim dne 11. 03. 2010.
Morebitna neodprava napake do izteka roka, ki ga določi naročnik, ima za posledico zgolj upravičenje, da napako odpravi naročnik sam na račun podjemnika ali da uveljavlja znižanje plačila ali odstopi od pogodbe. Zgolj neodprava napake v izpolnitvi podjemnika torej nima za posledico prenehanje obveznosti naročnika za izpolnitev svoje pogodbene obveznosti plačila v skladu s pogodbo. Tožena stranka v postopku ni zatrjevala niti, da je uveljavljala znižanje plačila, niti da je odstopila od pogodbe, v posledici česar bi njena pogodbena obveznost v vtoževani višini prenehala. Jamčevalnega zahtevka na znižanje plačila tožena stranka ni uveljavljala niti v smislu ugovora po 2. odstavku 635. člena OZ, saj bi za takšen ugovor morala podati ustrezno trditveno podlago, ki bi vključevala tudi dejanski okvir iz 640. člena OZ.
Dedni dogovor sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.
Če se pritožnik na nalog za plačilo pritožbene takse ne odzove niti s plačilom v roku 15 dni niti z vložitvijo ugovora v 8 dneh, ni mogoče prebijati jezikovnih meja določb 105.a člena ZPP. Sledi pravna posledica fikcije umika pritožbe.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Odločitev hrvaškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne vpliva na oceno invalidnosti v Sloveniji, saj se le-ta ugotavlja po slovenskih predpisih, po katerih pa pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
nedopustnost izvršbe – domik in izročitev nepremičnine - konec izvršilnega postopka
Pravdni postopek, v katerem se odloča o dopustnosti izvršilnega postopka na predmetu izvršbe, je vezan na stanje v izvršilnem postopku. Če je izvršilni postopek končan, niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka po tožbi na nedopustnost izvršbe.
Ob soglasju pritožnika in nasprotne stranke, da je bila tožba umaknjena po nadomestni izpolnitvi, je na mestu uporaba stroškovnega pravila iz 158. člena ZPP.
pogodba o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe – povračilo stroškov – kršitev pogodbe
Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v pogodbi o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe, ki sta jo sklenili pravdni stranki in prejemnik sredstev – delodajalec in ki v 6. čl. določa obveznost brezposelne osebe, da tožeči stranki povrne sorazmeren del stroškov, ki jih je dodelila delodajalcu, ki se je obvezal, da bo zaposlil brezposelno osebo (toženca), če bo brezposelni osebi (tožencu) prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Gre za obveznost, ki nastane zaradi kršitve pogodbe, ki jo je dolžna izpolniti brezposelna oseba v primeru ugotovitve, da je bila pogodbi nezvesta stranka.
Ravnanja toženca, ki je tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo za čas od 1. 2. 2008 do 30. 9. 2008 izplačal z zamudo, ni mogoče šteti kot protipravnega, saj je bila odločba o ustavitvi izplačevanja denarnega nadomestila od dne 1. 10. 2006 dalje izdana na podlagi sodbe delovnega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, o reintegraciji tožnika v delovno razmerje od 1. 10. 2006, nato pa odpravljena v obnovi upravnega postopka po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obe sodbi. Tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izplačilu denarnega nadomestila je zato zaradi pomanjkanja ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti neutemeljen.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
Tožeča stranka je toženi stranki prvotno očitala dobavo letala s stvarno napako, ki ovira dogovorjeno oziroma običajno rabo letala. Čim pa tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljena funkcionalna pomanjkljivost letala ne vpliva na presojo obstoja odložnega pogoja za veljavnost pogodbe, je torej ocenila, da navedena pomanjkljivost letala ni bistvena, torej je mogoč le edini logičen zaključek, da je šlo za neznatno napako, ki pa se po 2. odstavku 592. člena OZ ne upošteva pri presoji odgovornosti zakupodajalca (tožene stranke) za napake v zakup dane stvari.
Po 2. odstavku 597. člena OZ najemnik lahko, če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za najemnika, od najemodajalca zahteva odpravo napak v primernem roku. Ni dvoma, da mora napako v izpolnitvi pogodbene obveznosti najemodajalca slednjemu najemnik notificirati in opredeliti do te mere, da je najemodajalcu jasno, v čem je nepravilna njegova izpolnitev oziroma kakšno napako mora odpraviti.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – upoštevanje invalidnine – odškodnina za strah – premoženjska škoda – denarna renta – upoštevanje nadurnega dela
Sodišče prve stopnje je odškodnino določilo v znesku 21.000,00 EUR in nato pravilno upoštevalo invalidnino, ki bi jo tožnik prejel, če bi živel 69,1 leta, kolikor trenutno znaša povprečna življenjska doba moškega v Sloveniji.
Odškodnina za strah se določi, če je bil intenziven in je dalj časa trajal. Sekundarnega strahu lažje intenzitete zato ni mogoče upoštevati.
Nadurnega dela ni mogoče upoštevati pri denarni renti oziroma ni mogoče denarne rente graditi na predpostavki, da bi tožnik, če bi se ne poškodoval, ves čas tudi nadurno delal.
Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.