garancija za brezhibno delovanje stvari – odgovornost za stvarne napake – jamčevanje za napake
Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta.
Upoštevaje številne dejavnike, okoliščine, ki vplivajo na porabo goriva tovornih vozil, je neživljenjsko pričakovati, da bi prodajalec oziroma proizvajalec za določeno/opredeljeno porabo vozil dajal jamstvo. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je šlo v konkretnem primeru za tovorna vozila, ki so bila namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti (prevoz blaga). Prav pri takšni dejavnosti je mogoče pričakovati še večja odstopanja v voznih razmerah, naloženosti vozil, dolžinah relacij in ostalih okoliščinah, ki vplivajo na porabo, zato je še težje natančno predvideti porabo vozil, še manj zanjo jamčiti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 11, 11/3, 13.
začasna odredba - zavarovanje z začasno odredbo - ponovni predlog za izdajo iste začasne odredbe – oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Do pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi tožnik ne more z novim predlogom uveljavljati istovrstne začasne odredbe, kot je storila tožeča stranka s ponovnim predlogom, vloženim dne 11. 03. 2010.
gospodarski spor – spor majhne vrednosti – subvencija – samozaposlitev – sodba na podlagi pripoznave
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala zoper toženo stranko, ki je fizična oseba. Sporno razmerje med pravdnima strankama, iz katerega tožeča stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek, je utemeljeno na sklenjeni Pogodbi o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva z dne 10. 08. 2005, na podlagi katere je tožena stranka pridobila pravico do subvencije za samozaposlitev z namenom razreševanja brezposelnosti. Ne glede na to, da je ob podpisu tožene stranke na pogodbi tudi pečat tožene stranke kot samostojne podjetnice, pogodbenega razmerja, iz katere tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek, ni mogoče opredeliti kot razmerje v smislu 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP, v posledici česar bi bilo v tem postopku potrebno uporabljati določila postopka, ki veljajo za gospodarske spore.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti tožbe. Če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, nima predpisanih sestavin iz 1. odst. 180. člena ZPP, kar narekuje postopanje sodišča v smislu 1. odst. 108. člena ZPP. Neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti dokazil o drugačni vsebini pooblastilnega razmerja, kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi zgolj sklicevanje pritožnice na odsotnost pisnega pooblastila pomenilo zlorabo procesnih pravic, čemur pritožbeno sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Ker prvostopenjsko sodišče s plačilnim nalogom z dne 01. 02. 2010 ni pravilno odmerilo sodne takse upniku, neplačilo tako odmerjene takse ne more imeti za posledico sankcije iz 105.a člena ZPP.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine
Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Odločitev hrvaškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne vpliva na oceno invalidnosti v Sloveniji, saj se le-ta ugotavlja po slovenskih predpisih, po katerih pa pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
nedopustnost izvršbe – domik in izročitev nepremičnine - konec izvršilnega postopka
Pravdni postopek, v katerem se odloča o dopustnosti izvršilnega postopka na predmetu izvršbe, je vezan na stanje v izvršilnem postopku. Če je izvršilni postopek končan, niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje pravdnega postopka po tožbi na nedopustnost izvršbe.
Ravnanja toženca, ki je tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo za čas od 1. 2. 2008 do 30. 9. 2008 izplačal z zamudo, ni mogoče šteti kot protipravnega, saj je bila odločba o ustavitvi izplačevanja denarnega nadomestila od dne 1. 10. 2006 dalje izdana na podlagi sodbe delovnega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, o reintegraciji tožnika v delovno razmerje od 1. 10. 2006, nato pa odpravljena v obnovi upravnega postopka po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obe sodbi. Tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izplačilu denarnega nadomestila je zato zaradi pomanjkanja ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti neutemeljen.
Ob soglasju pritožnika in nasprotne stranke, da je bila tožba umaknjena po nadomestni izpolnitvi, je na mestu uporaba stroškovnega pravila iz 158. člena ZPP.
pogodba o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe – povračilo stroškov – kršitev pogodbe
Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v pogodbi o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe, ki sta jo sklenili pravdni stranki in prejemnik sredstev – delodajalec in ki v 6. čl. določa obveznost brezposelne osebe, da tožeči stranki povrne sorazmeren del stroškov, ki jih je dodelila delodajalcu, ki se je obvezal, da bo zaposlil brezposelno osebo (toženca), če bo brezposelni osebi (tožencu) prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Gre za obveznost, ki nastane zaradi kršitve pogodbe, ki jo je dolžna izpolniti brezposelna oseba v primeru ugotovitve, da je bila pogodbi nezvesta stranka.
Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.