Dedni dogovor sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.
Okoliščina, ki jo je pri presoji upravičenosti oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati, je tudi višina sodne takse, pri tem pa ni mogoče upoštevati obveznosti plačila morebitnih taks v drugih postopkih.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Poprava predloga, ko je tožnik preoblikoval predlog v motenje stvari namesto prvotne pravice, ni sprememba tožbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45.
nagrada cenilca - študij spisa - potrebnost proučitve listinske dokumentacije
Nagrado z študij spisa lahko cenilec priglasi tudi v primeru, ko gre za študij listinske dokumentacije, kopirane iz spisa in poslane cenilcu, ob bistvenem pogoju, da jo je bilo potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
garancija za brezhibno delovanje stvari – odgovornost za stvarne napake – jamčevanje za napake
Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta.
Upoštevaje številne dejavnike, okoliščine, ki vplivajo na porabo goriva tovornih vozil, je neživljenjsko pričakovati, da bi prodajalec oziroma proizvajalec za določeno/opredeljeno porabo vozil dajal jamstvo. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je šlo v konkretnem primeru za tovorna vozila, ki so bila namenjena opravljanju gospodarske dejavnosti (prevoz blaga). Prav pri takšni dejavnosti je mogoče pričakovati še večja odstopanja v voznih razmerah, naloženosti vozil, dolžinah relacij in ostalih okoliščinah, ki vplivajo na porabo, zato je še težje natančno predvideti porabo vozil, še manj zanjo jamčiti.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
zamudna sodba – nasprotje med predlaganimi dokazi – nasprotje med priloženimi dokazi
Presoja predpostavk za izdajo zamudne sodbe.
Pritožba neupravičeno očita sodišču, da bi moralo preveriti utemeljenost dejstev in njihovega morebitnega nasprotja ne le z dokazi, ki jih je tožeča stranka priložila, pač pa tudi s tistimi, ki jih je predlagala v dokaz, konkretno vpogled v pravdne spise.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
priposestvovanje – dobra vera – zunajknjižno priposestvovanje – opravičljiva zmota priposestvovalca
Zmota o tem, da nepremičnina ni last priposestvovalca, je bila kljub temu, da ni preveril zemljiškoknjižnega stanja in da v odločbi, s katero je kot odškodnino v arondacijskem postopku prejel sosednjo nepremičnino, sporna parcela ni navedena, opravičljiva, in sicer zato, ker ga je v zmoto spravil predstavnik (singularnega) pravnega prednika toženke s tem, ko je v naravi napačno pokazal, da je zemljišče, dano kot del odškodnine za druga odvzeta zemljišča, tudi področje sporne parcele.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.
Če je več družbenikov pripravljeno kupiti poslovni delež, namreč postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. V takem primeru gre za skupno lastnino prodanega poslovnega deleža. Družbeniki, ki so imetniki istega poslovnega deleža, se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi samimi udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih delih. Vendar pa iz navedene določbe jasno izhaja, da takšen sporazum učinkuje le med njimi.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravočasnost pritožbe – objava na portalu AJPES – neobstoječ subjekt
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil navedeni sklep objavljen na spletnih straneh agencije dne 04. 03. 2010, družba pa je vložila pritožbo dne 31. 03. 2010, torej po preteku 8-dnevnega roka od objave sklepa. Takrat je družba v skladu z določbo 441. člena ZFPPIPP že prenehala.
Ker je torej pritožbo vložil subjekt, ki ne obstaja več, je bilo potrebno njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnilna zamudna sodba
Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
razglasitev oporoke – začetek teka zastaralnega roka – izpodbijanje oporoke – vračunanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – pristojnost – gospodarski spor
Spor med zavodom in samostojnim podjetnikom v zvezi s pogodbo, s katero se je slednji zavezal za zaposlitev brezposelne osebe zaradi pridobitve denarnih sredstev, je gospodarski spor.
Če se pritožnik na nalog za plačilo pritožbene takse ne odzove niti s plačilom v roku 15 dni niti z vložitvijo ugovora v 8 dneh, ni mogoče prebijati jezikovnih meja določb 105.a člena ZPP. Sledi pravna posledica fikcije umika pritožbe.