Okoliščina, ki jo je pri presoji upravičenosti oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati, je tudi višina sodne takse, pri tem pa ni mogoče upoštevati obveznosti plačila morebitnih taks v drugih postopkih.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 45.
nagrada cenilca - študij spisa - potrebnost proučitve listinske dokumentacije
Nagrado z študij spisa lahko cenilec priglasi tudi v primeru, ko gre za študij listinske dokumentacije, kopirane iz spisa in poslane cenilcu, ob bistvenem pogoju, da jo je bilo potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja.
gospodarski spor – spor majhne vrednosti – subvencija – samozaposlitev – sodba na podlagi pripoznave
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala zoper toženo stranko, ki je fizična oseba. Sporno razmerje med pravdnima strankama, iz katerega tožeča stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek, je utemeljeno na sklenjeni Pogodbi o sofinanciranju stroškov spodbujanja podjetništva z dne 10. 08. 2005, na podlagi katere je tožena stranka pridobila pravico do subvencije za samozaposlitev z namenom razreševanja brezposelnosti. Ne glede na to, da je ob podpisu tožene stranke na pogodbi tudi pečat tožene stranke kot samostojne podjetnice, pogodbenega razmerja, iz katere tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek, ni mogoče opredeliti kot razmerje v smislu 2. točke 1. odst. 481. člena ZPP, v posledici česar bi bilo v tem postopku potrebno uporabljati določila postopka, ki veljajo za gospodarske spore.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 11, 11/3, 13.
začasna odredba - zavarovanje z začasno odredbo - ponovni predlog za izdajo iste začasne odredbe – oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Do pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi tožnik ne more z novim predlogom uveljavljati istovrstne začasne odredbe, kot je storila tožeča stranka s ponovnim predlogom, vloženim dne 11. 03. 2010.
Vprašanje trditvene in dokazne podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa na vprašanje zagotavljanja popolnosti tožbe. Če ima tožba takšne pomanjkljivosti, da iz nje ni mogoče razbrati, kaj je dejanska podlaga tožbenega zahtevka, nima predpisanih sestavin iz 1. odst. 180. člena ZPP, kar narekuje postopanje sodišča v smislu 1. odst. 108. člena ZPP. Neodprava takšnih pomanjkljivosti pa ima za posledico zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ob odsotnosti dokazil o drugačni vsebini pooblastilnega razmerja, kot izhaja iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi zgolj sklicevanje pritožnice na odsotnost pisnega pooblastila pomenilo zlorabo procesnih pravic, čemur pritožbeno sodišče ne more nuditi pravnega varstva.
Dedni dogovor sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo, ki pomeni pravnomočno končanje postopka, saj preprečuje, da bi se v isti stvari začela nova pravda. Iz tega razloga stranke dednega dogovora ne morejo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, v kateri zatrjujejo, da je bila ta sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače oziroma iz drugih razlogov navedenih v 392. členu ZPP.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je bistveno vprašanje, ali so odnosi med strankama tako porušeni, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče (huda nesoglasja med učiteljem in ravnateljico šole), pri čemer ni bistveno, kdo je odgovoren, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. V konkretnem primeru pa je bistveno tudi, da tožena stranka tožnika dejansko ne more zaposliti, ker zanj nima dela, ki bi mu ga ponudila. Iz tega razloga je odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je tožnik nasprotoval, utemeljena.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
Ob soglasju pritožnika in nasprotne stranke, da je bila tožba umaknjena po nadomestni izpolnitvi, je na mestu uporaba stroškovnega pravila iz 158. člena ZPP.
pogodba o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe – povračilo stroškov – kršitev pogodbe
Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v pogodbi o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe, ki sta jo sklenili pravdni stranki in prejemnik sredstev – delodajalec in ki v 6. čl. določa obveznost brezposelne osebe, da tožeči stranki povrne sorazmeren del stroškov, ki jih je dodelila delodajalcu, ki se je obvezal, da bo zaposlil brezposelno osebo (toženca), če bo brezposelni osebi (tožencu) prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Gre za obveznost, ki nastane zaradi kršitve pogodbe, ki jo je dolžna izpolniti brezposelna oseba v primeru ugotovitve, da je bila pogodbi nezvesta stranka.