ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 153, 153/3, 179. ZVZR člen 36.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti – nepremoženjska škoda
V primeru deljene odgovornosti je dokazno breme na toženi stranki, ki mora dokazati ne le da je ravnanje delavca objektivno prispevalo k nastanku škode, ampak da je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Pri delovnih nesrečah je merilo skrbnosti skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca, ki mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ter se odzvati na zdravstvene preglede. Če delavec (kot tožnik v konkretnem primeru, ki pri uporabi lestve ni ravnal neskrbno) tako ravna, ni mogoče zaključiti, da je prispeval k nastanku škode.
OZ člen 642. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kooperantska pogodba – rok plačila vezan na izpolnitev pogoja – pogojeno plačilo podizvajalcu s plačilom investitorja - dospelost terjatve – razumen rok
Določilo pogodbe med izvajalcem in podizvajalcem, da bodo dela plačana podizvajalcu potem, ko se bo izvajalec poplačal pri investitorju, zavezuje podizvajalca, da počaka določen primeren čas, po poteku katerega lahko zahteva plačilo dogovorjene cene za opravljeno delo neodvisno od tega, ali se je izvajalec za opravljena dela poplačal pri investitorju.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87.
začasna odredba - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - odjava iz zavarovanja - verjetno izkazana terjatev - težko nadomestljiva škoda
Izdaja začasne odredbe, s katero se tožencu nalaga, da tožnika ponovno prijavi v socialna zavarovanja, je bila potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pri presoji te začasne odredbe je odločilno, da z odjavo iz socialnih zavarovanj delavec izgubi pravice iz teh zavarovanj, zaradi tega pa nedvomno lahko nastane težko nadomestljiva škoda.
posebni revizor – domneva nepoštenega in nezakonitega poslovanja
Predlagatelj je predlagal imenovanje posebnega revizorja pod pogoji 2. odstavka 318. člena ZGD-1. Sporen je bil tretji pogoj, to je ali obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov s strani nasprotnega udeleženca do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Predpisani standard verjetnosti, vzrok za domnevo nepoštenosti pri vodenju poslov ali kršitev zakona s strani predlagatelja je torej le obstoj suma, da je prišlo do neenakopravnega obravnavanja delničarjev in oškodovanja nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0007120
ZOR člen 103. ZZK-1 člen 94. ZPPSL člen 112.
izločitvena pravica na nepremičnini – vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja – zahtevek na izstavitev za vknjižbo primernega zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost pogodbe – pravni interes
Ker pogoji za veljavnost oz. izvršitev razpolagalnega prava posla (vpisa v zemljiško knjigo) pred začetkom stečaja niso bili izpolnjeni, tožeča stranka tega posla po začetku stečajnega postopka zoper toženo stranko ne more več izpeljati. Njen obligacijski pravni nedenarni zahtevek na izstavitev za vknjižbo primernega zemljiškoknjižnega dovolila se je spremenil v denarno terjatev po cenah na dan začetka stečajnega postopka. To terjatev, ki jo vsebinsko predstavlja denarna vrednost 1/3 nepremičnine na dan začetka stečajnega postopka, bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku tudi pravočasno prijaviti. Ker tega ni storila, je ne bo mogla več uveljavljati v nadaljevanju stečajnega postopka (če pa bi jo prijavila, bi jo morala tožena stranka prerekati). Tožena stranka tako nima pravnega interesa za vodenje pravde na ugotovitev ničnosti pogodbe, saj ji morebiten uspeh v tej pravdi ne bi prenesel nobene pravne koristi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Četudi tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za odpoved, ni podlage za prisojo odškodnine po 118. členu ZDR (ki je predpisana ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), saj je tožnici ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je slednja sprejela, tako da je ostala zaposlena pri toženi stranki. Iz tega razloga bi bila eventualno upravičena do odškodnine, vendar na drugi materialnopravni podlagi – po splošnih pravilih civilnega prava.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 23.
varstvo pri delu - nesreča pri delu
Za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena od tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti. Najprej je treba upoštevati pasivne vzroke (zatrjevane opustitve), ki so lahko ustvarili nevarni položaj, ki ga želijo predpisi o varstvu pri delu preprečiti, ker računajo z določenim ravnanjem delavcev v konkretnem delovnem procesu.
pomanjkanje procesne sposobnosti – pravdna sposobnost - veljavnost pooblastila – odvzem poslovne sposobnosti
Procesna sposobnost je splošna procesna predpostavka, na katero po uradni dolžnosti sodišče pazi ves čas postopka. Od njenega obstoja je odvisna tudi veljavnost pooblastila. Pri tem ni pomembno, da stranki poslovno sposobnost ni bila omejena oziroma odvzeta z odločbo sodišča v postopku, ki ga predvideva ZNP. Če sodišče posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti ali če se na to stranka sama sklicuje, mora sodišče v tekočem postopku o tem izvesti potrebne dokaze in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana.
ZP-1 člen 67, 67/1, 69, 155, 155/1, 155/1-3. ZKP člen 234, 235.
zaslišanje obdolženca – bistvena kršitev določb postopka – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – zasliševanje prič
S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženčevega zagovora, ni podana kršitev določb postopka iz 3. alinee 1. odstavka 155. člena ZP-1, saj je ta kršitev podana le v primeru, če obdolženec ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku.
Glede zasliševanja prič se v rednem sodnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP (67. člen ZP-1), ZKP pa v 235. členu le določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti, in obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam zahteva. Ob smiselni uporabi 234. člena ZKP pa se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah. S tem ko je sodišče prve stopnje kot priči zaslišalo policista, ki sta ugotavljala okoliščine obravnavane kršitve, tako niso bile kršene določbe postopka o prekršku.
Ker so popravki odločb sestavni deli odločb o prekrških in drugih odločb, je pritožbeno sodišče navedbe v pritožbi zagovornika zoper sklep o popravi pomot štelo kot del pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izostanek tožnika s kasnejšega naroka – domneva umika tožbe – sodba na podlagi stanja spisa
Ker tožnik ni pristopil na kasnejši narok, nastopi domneva umika tožbe, ki velja, če njenih učinkov ne prepreči toženčeva izjava o nestrinjanju z umikom. Sodišče lahko v primeru tožnikovega izostanka s poznejšega naroka izda sodbo na podlagi stanja spisa le, če toženec, ki na narok pristopi, to predlaga.
OZ člen 393, 394. SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 35. ZPP člen 2, 8, 154, 154/1, 155, 156, 161, 161/1, 161/3, 191, 191/1, 191/1-1, 336, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2, 426.
motenje posesti - soposest - izključna posest
V skladu z določili 24. in 25. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ je posest dejanska oblast nad stvarjo, ki jo več oseb lahko izvršuje tako, da posedujejo stvar skupaj (soposest) ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ in 426. člen ZPP). V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ). Ko je oblikovana soposest, vsak posestnik uživa poleg varstva posesti nasproti tretjim osebam tudi sodno varstvo v medsebojnem razmerju, torej nasproti ostalim posestnikom.
I.odst. čl.233 ZVCP-1 ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe nalaga predvsem aktivno sodelovanje v postopku o prekršku v taki obliki, da predloži za svoj alibi razbremenilne dokaze, kar je obdolženec v obravnavani zadevi tudi storil.
Stališče prvostopnega sodišča, ko kljub obdolženčevemu aktivnemu sodelovanju in predlaganju dokazov le-teh ni izvedlo in je zaključilo, da bi moral obdolženec svojo odsotnost s kraja dokazati, je torej napačno.
ZOR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 111, 111/2, 125, 126, 127, 210, 201/4. ZPP člen 350, 350/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – razveza pogodbe - ara – nemožnost izpolnitve - predpogodba – prodaja nepremičnine
Ker je tožena stranka predmetno stanovanje prodala tretji osebi, svojih obveznosti po predpogodbi ne more več izpolniti, zato tožeča stranka od nje tega v obravnavani zadevi niti ni zahtevala, pač pa je s tožbo zahtevala plačilo dvojne are, podrejeno pa vrnitev danega zneska kupnine. Ravnanje tožeče stranke pomeni odstop od predpogodbe in s tem njeno razvezo brez naknadnega roka v skladu s 127. členom ZOR, saj je iz ravnanja tožene stranke razvidno, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bi izpolnila.
ZVCP-1 člen 32, 32/7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 22/4, 22/6, 100.
dejansko stanje – materialno pravo – prekoračitev hitrosti – veljavnost prometnih znakov – dokazna ocena
Veljavnost prometnega znaka III-14 „ime naselja“ velja do konca naselja, prometni znaki, ki pa znotraj naselja na določenih odsekih ceste dovoljujejo višjo hitrost, pa veljajo do prvega križišča.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – načelo neposrednosti – ustna obravnava – predodelitev zadev – postopek proti mladoletnikom – krajevna pristojnost
Načelo neposrednosti v postopku o prekršku ni določeno v takem obsegu, kot to velja za kazenski postopek. Tako v ZP-1 to načelo dejansko velja v primeru izvedbe ustne obravnave po določbi 125. člena ZP-1, kjer se smiselno uporabljajo določbe ZKP o glavni obravnavni v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, medtem ko sicer za redni sodni postopek o prekršku, ki se odvija kot niz narokov, zakonodajalec ni določil, da se morajo pri vsaki spremembi sodnika, ki vodi konkretni postopek o prekršku, znova neposredno izvajati vsi dokazi, ki so že bili izvedeni pred drugim sodnikom, in med bistvenimi kršitvami določb ZP-1 tudi ni določil kot kršitve ravnanja, če je pri izreku sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi (oziroma smiselno, ki ni sodeloval pri izvajanju posameznih dokazov v postopku o prekršku).
vsebina zahteve za sodno varstvo – odločanje sodišča – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo
V točki 17. odločbe št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007 je Ustavno sodišče RS izrecno navedlo, da gre v primeru odločanja o zahtevi za sodno varstvo za odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka, v katerem opravljajo okrajna sodišča vlogo instančnega organa in hkrati zagotavljajo sodno varstvo.
Pritožnik zgolj na podlagi tega, da je poslal opravičilo za izostanek s prošnjo za preložitev naroka ter na podlagi zatrjevanega pogovora z delavko sodišča, še ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preložilo. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek opravičljiv ali ne, je namreč v domeni sodišča, pritožnik pa se pred razpisanim narokom, glede na poslano opravičilo in glede na zatrjevano pojasnilo delavke sodišča niti ni prepričal, ali je narok res preložen ali ne, saj s strani sodišča ni prejel nobenega obvestila. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
Zakonodajalec je z uvedbo domneve o umiku zahteve za sodno varstvo ob pogojih, navedenih v 3. odstavku 61. člena ZP-1, postrožil procesni režim zahteve za sodno varstvo in od vlagatelja zahteve za sodno varstvo zahteva sodelovanje v postopku, ki teče po vloženi zahtevi za sodno varstvo, da se izogne predvidenim sankcijam, to je domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo. To pa tudi pomeni, da morajo biti že samemu opravičilu priloženi podatki, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo, ali je izostanek upravičen ali ne, ne pa da sodišče vlagatelja na predložitev teh podatkov oziroma dokazil šele kasneje poziva, prav tako pa se mora vlagatelj tudi sam na ustrezen način prepričati, ali je narok preložen ali ne, da ga ne zadenejo posledice nesodelovanja v postopku z zahtevo za sodno varstvo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066014
ZP-1 člen 25, 27, 27/1, 123, 156. ZVCP-1 člen 103, 103/1, 103/9, 103/13.
kršitev materialnih določb zakona – stek – navidezen stek – sankcija za posamezni prekršek – enotna sankcija
Zakonodajalec je v zakonskem opisu prekrška po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1 navedel več izvršitvenih dejanj, zato je obdolženec, ki je ravnal v nasprotju s prvim in 9. odstavkom 103. člena ZVCP-1 storil le en prekršek po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1.
Sodišče mora za vsak posamezen prekršek določiti glavno sankcijo (globo) in stranske sankcije ter nato izreči enotno sankcijo kot seštevek tako določenih glob in stranskih sankcij. Sodišče v enotni sankciji ne sme izreči stranske sankcije, ki je ni pred tem določilo poleg globe za katerega od posameznih prekrškov.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled
Strokovni pregled v skladu s 133. členom ZVCP-1 obsega tako zdravniški pregled kot odvzem vzorcev telesnih tekočin, pri čemer se obseg odvzema vzorca določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost prepovedanih snovi v organizmu, tako da sicer zadostuje tudi odvzem le ene od navedenih telesnih tekočin, vendar pa mora udeleženec v cestnem prometu pri strokovnem pregledu sodelovati ter na (zdravnikovo) zahtevo oddati tako vzorec krvi kot urina. Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola.