pomanjkanje procesne sposobnosti – pravdna sposobnost - veljavnost pooblastila – odvzem poslovne sposobnosti
Procesna sposobnost je splošna procesna predpostavka, na katero po uradni dolžnosti sodišče pazi ves čas postopka. Od njenega obstoja je odvisna tudi veljavnost pooblastila. Pri tem ni pomembno, da stranki poslovno sposobnost ni bila omejena oziroma odvzeta z odločbo sodišča v postopku, ki ga predvideva ZNP. Če sodišče posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti ali če se na to stranka sama sklicuje, mora sodišče v tekočem postopku o tem izvesti potrebne dokaze in s stopnjo zanesljivosti ugotoviti ali je predpisana procesna predpostavka podana.
opustitev ukrepov iz varstva pri delu – nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Golo sklicevanje na abstraktne pravne predpise ne pomeni zadostne utemeljitve tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu. Tožeča stranka bi morala konkretizirano opredeliti dejstva in dokaze, na katerih utemeljuje krivdno ravnanje tožene stranke (delodajalca), sicer preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka ni mogoč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0007120
ZOR člen 103. ZZK-1 člen 94. ZPPSL člen 112.
izločitvena pravica na nepremičnini – vpis v zemljiško knjigo po začetku stečaja – zahtevek na izstavitev za vknjižbo primernega zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost pogodbe – pravni interes
Ker pogoji za veljavnost oz. izvršitev razpolagalnega prava posla (vpisa v zemljiško knjigo) pred začetkom stečaja niso bili izpolnjeni, tožeča stranka tega posla po začetku stečajnega postopka zoper toženo stranko ne more več izpeljati. Njen obligacijski pravni nedenarni zahtevek na izstavitev za vknjižbo primernega zemljiškoknjižnega dovolila se je spremenil v denarno terjatev po cenah na dan začetka stečajnega postopka. To terjatev, ki jo vsebinsko predstavlja denarna vrednost 1/3 nepremičnine na dan začetka stečajnega postopka, bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku tudi pravočasno prijaviti. Ker tega ni storila, je ne bo mogla več uveljavljati v nadaljevanju stečajnega postopka (če pa bi jo prijavila, bi jo morala tožena stranka prerekati). Tožena stranka tako nima pravnega interesa za vodenje pravde na ugotovitev ničnosti pogodbe, saj ji morebiten uspeh v tej pravdi ne bi prenesel nobene pravne koristi.
Upravna enota je torej očitno štela, da predlagatelj ne potrebuje odobritve „posla“, katerega nadomešča sodba. Logičen sklep, ki iz tega sledi pa je, da je predlagatelj svojo obvezo izpolnil in izkazal upniško zamudo nasprotnega udeleženca, ki kljub temu, da upravno odločbo ima in jo je celo sam predložil v tem postopku, odklanja sprejem kupnine.
OZ člen 1012, 1013, 1019, 1019/3, 1019/4. ZM člen 107, 108.
poroštvo – poroštvena pogodba – finančni leasing
Poroštvena pogodba je veljavno sklenjena, saj je v pisni obliki. Tožena stranka je s to pogodbo kot porok prevzela obveznost za plačilo vseh zapadlih neplačanih obveznosti leasingojemalca AA d.o.o. Njena odgovornost je podana po 3. in 4. odstavku 1019. člena OZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – odločitev o celotnem predlogu stranke – pritožba zoper sklep, s katerim se predlogu stranke ne ugodi.
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe predlagala oprostitev plačila sodne takse, prvostopno sodišče pa je njenemu predlogu ugodilo le delno, in sicer tako, da je plačilo sodne takse odložilo za obdobje 12 mesecev. V preostalem delu predlogu tožeče stranke ni ugodilo, kar pa ne izhaja ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Prvostopno sodišče bi tako, v okviru odločanja o celotnem predlogu tožeče stranke, moralo zavrniti predlog za oprostitev plačila sodne takse, v kolikor bi seveda ugotovilo, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni, zoper takšno zavrnilno odločitev pa bi tožeča stranka, v skladu z določbo 5. odstavka 12. člena ZST-1, imela možnost pritožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0061951
OZ člen 417, 418, 418/1, 631. ZPP člen 80, 339/2-11.
cesija – pogodbena cesija – zakonita cesija - prehod stranskih pravic pri cesiji – dogovorjena pristojnost – spor o pristojnosti – arbitražni sporazum – sodna pristojnost – dogovor o uporabi prava
Pravna teorija stoji pri pogodbeni cesiji na stališču, da so dogovori o pristojnosti sodišča in o uporabi prava s terjatvijo, iz katere izvira cedirana terjatev, tesno povezani, saj bi se njena vsebina bistveno spremenila, če bi njihovo učinkovanje zastalo v razmerju med dolžnikom in cedentom in se ne bi razširilo tudi na odnos med dolžnikom in cesionarjem. Ker je cesija zgolj personalna in ne tudi vsebinska sprememba terjatve, je treba tudi za tovrstne ugovore analogno uporabiti pravilo o prehodu stranskih pravic. Ker pravo pri cesiji varuje dolžnikov položaj, ki zaradi cesije ne sme biti slabši, se tudi dogovorjena pristojnost ne sme spremeniti. Teorija priznava tudi prenos klavzule o podsodnosti in klavzule o arbitraži.
V konkretnem primeru gre za zakonito cesijo in ne za pogodbeno cesijo, saj prva nastane na podlagi zakona, druga pa na podlagi pogodbe. Določilo 631. člena OZ pomeni zakonito cesijo terjatve podjemnika, ki postane s tem podizvajalčeva terjatev do višine njegove terjatve proti podjemniku. Zato v konkretnem sporu o pristojnosti ni odločilna terjatev med podizvajalcem in izvajalcem, ki je predmet predložene Konzorcijske pogodbe, pač pa terjatev med izvajalcem in naročnikom, ki je predmet pogodbe med toženima strankama. Ta terjatev ali del te terjatve je bil namreč „cediran“ po samem zakonu od izvajalca na podizvajalca. Podizvajalec je na podlagi zakonite cesije prevzemnik te terjatve in bi se v primeru uspeha v pravdi poplačal iz te terjatve.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87.
začasna odredba - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - odjava iz zavarovanja - verjetno izkazana terjatev - težko nadomestljiva škoda
Izdaja začasne odredbe, s katero se tožencu nalaga, da tožnika ponovno prijavi v socialna zavarovanja, je bila potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Pri presoji te začasne odredbe je odločilno, da z odjavo iz socialnih zavarovanj delavec izgubi pravice iz teh zavarovanj, zaradi tega pa nedvomno lahko nastane težko nadomestljiva škoda.
ocena dokazov – dejanje majhnega pomena - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin
Zapisnik te komisije je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot vsak drug dokaz v kazenskem postopku in ni bilo dolžno ugoditi predlogu za zaslišanje njene predsednice MD, kot navaja pritožba, saj ni šlo za procesno situacijo, ko sodišče na glavni obravnavi na zahtevo stranke zasliši pričo, ki je bila v kazenskem postopku že zaslišana oziroma izvedenca, ki je podal pisni izvid in mnenje.
Upoštevati je potrebno, da je obdolženec vpisal v račun lažne podatke, ko je navedel dela, ki niso bila opravljena, ob tem višino zneska na računu, in da je bil račun podlaga za ravnanje soobdolženca, ki je ta znesek neupravičeno nakazal z žiro računa Krajevne skupnosti Petišovci na račun svoje žene. Glede na navedeno bi bil zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, nepravilen, in zato pritožba, ko uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ni utemeljena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066014
ZP-1 člen 25, 27, 27/1, 123, 156. ZVCP-1 člen 103, 103/1, 103/9, 103/13.
kršitev materialnih določb zakona – stek – navidezen stek – sankcija za posamezni prekršek – enotna sankcija
Zakonodajalec je v zakonskem opisu prekrška po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1 navedel več izvršitvenih dejanj, zato je obdolženec, ki je ravnal v nasprotju s prvim in 9. odstavkom 103. člena ZVCP-1 storil le en prekršek po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1.
Sodišče mora za vsak posamezen prekršek določiti glavno sankcijo (globo) in stranske sankcije ter nato izreči enotno sankcijo kot seštevek tako določenih glob in stranskih sankcij. Sodišče v enotni sankciji ne sme izreči stranske sankcije, ki je ni pred tem določilo poleg globe za katerega od posameznih prekrškov.
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled
Strokovni pregled v skladu s 133. členom ZVCP-1 obsega tako zdravniški pregled kot odvzem vzorcev telesnih tekočin, pri čemer se obseg odvzema vzorca določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost prepovedanih snovi v organizmu, tako da sicer zadostuje tudi odvzem le ene od navedenih telesnih tekočin, vendar pa mora udeleženec v cestnem prometu pri strokovnem pregledu sodelovati ter na (zdravnikovo) zahtevo oddati tako vzorec krvi kot urina. Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola.
vsebina zahteve za sodno varstvo – odločanje sodišča – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo
V točki 17. odločbe št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007 je Ustavno sodišče RS izrecno navedlo, da gre v primeru odločanja o zahtevi za sodno varstvo za odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka, v katerem opravljajo okrajna sodišča vlogo instančnega organa in hkrati zagotavljajo sodno varstvo.
Pritožnik zgolj na podlagi tega, da je poslal opravičilo za izostanek s prošnjo za preložitev naroka ter na podlagi zatrjevanega pogovora z delavko sodišča, še ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preložilo. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek opravičljiv ali ne, je namreč v domeni sodišča, pritožnik pa se pred razpisanim narokom, glede na poslano opravičilo in glede na zatrjevano pojasnilo delavke sodišča niti ni prepričal, ali je narok res preložen ali ne, saj s strani sodišča ni prejel nobenega obvestila. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
Zakonodajalec je z uvedbo domneve o umiku zahteve za sodno varstvo ob pogojih, navedenih v 3. odstavku 61. člena ZP-1, postrožil procesni režim zahteve za sodno varstvo in od vlagatelja zahteve za sodno varstvo zahteva sodelovanje v postopku, ki teče po vloženi zahtevi za sodno varstvo, da se izogne predvidenim sankcijam, to je domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo. To pa tudi pomeni, da morajo biti že samemu opravičilu priloženi podatki, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo, ali je izostanek upravičen ali ne, ne pa da sodišče vlagatelja na predložitev teh podatkov oziroma dokazil šele kasneje poziva, prav tako pa se mora vlagatelj tudi sam na ustrezen način prepričati, ali je narok preložen ali ne, da ga ne zadenejo posledice nesodelovanja v postopku z zahtevo za sodno varstvo.
izostanek tožnika s kasnejšega naroka – domneva umika tožbe – sodba na podlagi stanja spisa
Ker tožnik ni pristopil na kasnejši narok, nastopi domneva umika tožbe, ki velja, če njenih učinkov ne prepreči toženčeva izjava o nestrinjanju z umikom. Sodišče lahko v primeru tožnikovega izostanka s poznejšega naroka izda sodbo na podlagi stanja spisa le, če toženec, ki na narok pristopi, to predlaga.
Ker so popravki odločb sestavni deli odločb o prekrških in drugih odločb, je pritožbeno sodišče navedbe v pritožbi zagovornika zoper sklep o popravi pomot štelo kot del pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
OZ člen 393, 394. SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 35. ZPP člen 2, 8, 154, 154/1, 155, 156, 161, 161/1, 161/3, 191, 191/1, 191/1-1, 336, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2, 426.
motenje posesti - soposest - izključna posest
V skladu z določili 24. in 25. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ je posest dejanska oblast nad stvarjo, ki jo več oseb lahko izvršuje tako, da posedujejo stvar skupaj (soposest) ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ in 426. člen ZPP). V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ). Ko je oblikovana soposest, vsak posestnik uživa poleg varstva posesti nasproti tretjim osebam tudi sodno varstvo v medsebojnem razmerju, torej nasproti ostalim posestnikom.
ZP-1 člen 67, 67/1, 69, 155, 155/1, 155/1-3. ZKP člen 234, 235.
zaslišanje obdolženca – bistvena kršitev določb postopka – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – zasliševanje prič
S tem, ko sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženčevega zagovora, ni podana kršitev določb postopka iz 3. alinee 1. odstavka 155. člena ZP-1, saj je ta kršitev podana le v primeru, če obdolženec ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku.
Glede zasliševanja prič se v rednem sodnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP (67. člen ZP-1), ZKP pa v 235. členu le določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti, in obdolženčev zagovornik o tem, kar mu je obdolženec zaupal kot svojemu zagovorniku, razen če obdolženec to sam zahteva. Ob smiselni uporabi 234. člena ZKP pa se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in storilcu in o drugih pomembnih okoliščinah. S tem ko je sodišče prve stopnje kot priči zaslišalo policista, ki sta ugotavljala okoliščine obravnavane kršitve, tako niso bile kršene določbe postopka o prekršku.
ZVCP-1 člen 32, 32/7. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 22/4, 22/6, 100.
dejansko stanje – materialno pravo – prekoračitev hitrosti – veljavnost prometnih znakov – dokazna ocena
Veljavnost prometnega znaka III-14 „ime naselja“ velja do konca naselja, prometni znaki, ki pa znotraj naselja na določenih odsekih ceste dovoljujejo višjo hitrost, pa veljajo do prvega križišča.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – načelo neposrednosti – ustna obravnava – predodelitev zadev – postopek proti mladoletnikom – krajevna pristojnost
Načelo neposrednosti v postopku o prekršku ni določeno v takem obsegu, kot to velja za kazenski postopek. Tako v ZP-1 to načelo dejansko velja v primeru izvedbe ustne obravnave po določbi 125. člena ZP-1, kjer se smiselno uporabljajo določbe ZKP o glavni obravnavni v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, medtem ko sicer za redni sodni postopek o prekršku, ki se odvija kot niz narokov, zakonodajalec ni določil, da se morajo pri vsaki spremembi sodnika, ki vodi konkretni postopek o prekršku, znova neposredno izvajati vsi dokazi, ki so že bili izvedeni pred drugim sodnikom, in med bistvenimi kršitvami določb ZP-1 tudi ni določil kot kršitve ravnanja, če je pri izreku sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi (oziroma smiselno, ki ni sodeloval pri izvajanju posameznih dokazov v postopku o prekršku).
ZOR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 111, 111/2, 125, 126, 127, 210, 201/4. ZPP člen 350, 350/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
odstop od pogodbe – razveza pogodbe - ara – nemožnost izpolnitve - predpogodba – prodaja nepremičnine
Ker je tožena stranka predmetno stanovanje prodala tretji osebi, svojih obveznosti po predpogodbi ne more več izpolniti, zato tožeča stranka od nje tega v obravnavani zadevi niti ni zahtevala, pač pa je s tožbo zahtevala plačilo dvojne are, podrejeno pa vrnitev danega zneska kupnine. Ravnanje tožeče stranke pomeni odstop od predpogodbe in s tem njeno razvezo brez naknadnega roka v skladu s 127. členom ZOR, saj je iz ravnanja tožene stranke razvidno, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bi izpolnila.
ZVCP-1 člen 25, 27, 134, 234. ZP-1 člen 156, 156-4.
vožnja z vozilom po cesti – vključevanje v promet, sprememba smeri in premiki z vozilom – povzročitev prometne nesreče – prometna nesreča z neznatno nevarnostjo – kršitev materialnih določb zakona
Prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda, torej prometna nesreča I. kategorije, se v primeru, da je vzrok tej prometni nesreči prekršek, za katerega je predpisana samo globa, šteje kot prometna nesreča z neznatno nevarnostjo, za katero ni mogoče uporabiti določbe 234. člena ZVCP-1, ki določa sankcije za t.i. kvalificirani prekršek.
V izreku izpodbijane sodbe opisano ravnanje ne predstavlja kršitve 2. odstavka 25. člena ZVCP-1, ki določa, da mora voznik voziti po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje, temveč 1. odstavka 27. člena citiranega zakona, ki določa, da se mora voznik, preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo spremembo smeri vožnje, pred premikom vozila ali vključevanjem v promet, prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje, in svojo namero pravočasno in nedvoumno nakazati s smerno utripalko.
Strinjati se je sicer z obdolženčevimi pritožbenimi navedbami, da zaradi dolžine vozila in priklopnega vozila ter zavijanja v stransko cesto tega manevra drugače ni mogel izpeljati, vendar pa bi se moral prav zaradi tega tudi kot voznik ustrezno prepričati, da ta manever stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu ali premoženje in tudi zaradi specifičnosti vozila in nameravane spremembe smeri na ustrezen način poskrbeti za odvrnitev nevarnosti za druge udeležence v prometu (na primer s postavitvijo ustreznega opozorilnega znaka, s pomočjo druge osebe in podobno).