PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066014
ZP-1 člen 25, 27, 27/1, 123, 156. ZVCP-1 člen 103, 103/1, 103/9, 103/13.
kršitev materialnih določb zakona – stek – navidezen stek – sankcija za posamezni prekršek – enotna sankcija
Zakonodajalec je v zakonskem opisu prekrška po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1 navedel več izvršitvenih dejanj, zato je obdolženec, ki je ravnal v nasprotju s prvim in 9. odstavkom 103. člena ZVCP-1 storil le en prekršek po 13. odstavku 103. člena ZVCP-1.
Sodišče mora za vsak posamezen prekršek določiti glavno sankcijo (globo) in stranske sankcije ter nato izreči enotno sankcijo kot seštevek tako določenih glob in stranskih sankcij. Sodišče v enotni sankciji ne sme izreči stranske sankcije, ki je ni pred tem določilo poleg globe za katerega od posameznih prekrškov.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - sodna razveza
Tožnik navodil v zvezi z vodenjem in zaključevanjem blagajne v delu, v katerem določajo, kako pogosto je treba polagati gotovino na bančni račun oziroma na kakšen način je treba izpolniti poročilo o pologu, ni prejel. Zaradi tega očitek tožene stranke v izredni odpovedi (da je tožnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca) ni utemeljen. Ker pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja niso bile kršene in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, se podrobneje z ravnanjem tožnika oziroma z znaki kaznivega dejanja ni treba ukvarjati, zlasti ker tožena stranka razen pavšalnega očitka, da je tožnik denar neupravičeno zadržal oziroma da je storil kaznivo dejanje poneverbe, drugih dejstev s tem v zvezi ni navedla.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – sodelovanje sindikata
Zgolj zaradi izostanka predhodnega obvestila o nameravani odpovedi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita. Obvestilo je namenjeno temu, da se delavec na bodočo odpoved pripravi in da si zagotovi angažiranje sindikata, katerega član je ob uvedbi postopka odpovedi. Ker tožnik ne zatrjuje, da je bil ob uvedbi postopka odpovedi včlanjen v sindikat, tožena stranka ni onemogočila uveljavljanja njegovih pravic s tem, ker mu ni vročila obvestila. Ker ga ravnanje tožene stranke tudi sicer ni oviralo pri uveljavljanju njegovih pravic, opustitev obvestila ni vplivala na pravilnost in zakonitost odpovedi.
ZGD-1 člen 230, 230/7, 395, 395/1, 395/1-1, 494/1, 505.
izpodbojnost sklepov skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku – terjatev na izplačilo dobička – enostranska razveljavitev skupščinskega sklepa
Terjatev za izplačilo dobička je s sprejetjem sklepa skupščine, da se bo bilančni dobiček delil med družbenike, postala del družbenikovega premoženja, zato družba v to obligacijsko pravico družbenika ne more enostransko posegati z razveljavitvijo sklepa.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – plačilni nalog – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče sicer izvede postopek na podlagi 1. odstavka 202.a člena ZP-1 po uradni dolžnosti, vendar pa mora po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje RS obvezno preveriti pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je bil izvršen vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk, ter identičnost med izrečenim številom kazenskih točk v odločbi in številom kazenskih točk, vpisanim v skupno evidenco kazenskih točk.
Ne zadošča navedba v plačilnem nalogu, kakšne sankcije so predpisane za prekršek, temveč so merodajne sankcije, ki so bile izrečene za prekršek ali prekrške (če gre za stek), saj so le izrečene sankcije podlaga za vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka samostojni podjetnik posameznik, veljajo za osebno vročitev tožbe zanjo določbe o vročanju fizičnim osebam in ne določbe o vročanju pravnim osebam.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 178, 178/4, 178/5.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zasliševanje prič - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - posredovanje zapisnika o zaslišanju priče - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz
Iz zapisnika o zaslišanju je razvidno, da je obdolženec podal zahtevo, da se zasliši policista v njegovi prisotnosti. Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da o zaslišanju priče policista, katerega zaslišanje je sodišče izvedlo, ni bil obveščen, temveč mu je sodišče poslalo zgolj zapisnik o zaslišanju te priče. Odločitev glede obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek pa je sodišče oprlo tudi na izpovedbo te priče. Vrhovno sodišče je v več odločbah navedlo, da morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka (22. člen v povezavi z 29. členom URS). Eno od temeljnih jamstev poštenega postopka, ki izhaja iz 2. alineje 29. člena URS, je tudi pravica obdolženca, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, pri tej pravici pa ne gre zgolj za fizično prisotnost obdolženca na sodišču, temveč za zagotavljanje možnosti njegove aktivne obrambe. Za sojenje v nenavzočnosti je manjkal bistveni pogoj, to je, da se je obdolženec zavestno in hote odrekel tej pravici. Glede na določbo 22. člena v povezavi z 2. alinejo 29. člena URS izpovedba priče policista, ki ga je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 6, 6/1, 6/1-1. ZIZ člen 42, 42/3.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za nezakonito ravnanje sodišča - vročanje v tujino
Pritožbeno sodišče na načelni ravni nima pomislekov glede dopustnosti vročanja v civilnem postopku skladno z določili Haaške konvencije v civilnem postopku z dne 1.3.1994, na katero se je sklicevalo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Določbe 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 6. člena navedene konvencije izrecno dopuščajo vročanje neposredno po pošti.
Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj iz okoliščine, da tožeča stranka ni uspela pred pristojnim sodiščem v Republiki Makedoniji za priznanje sodbe, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Celju opr. št. II Pg 230/2000, samo po sebi še ni mogoče sklepati na nezakonitost ravnanja slovenskega sodišča pri izdaji sodbe.
odgovornost za gradnjo avtoceste – pasivna legitimacija upravljalca cest
Tožnik toženi stranki (DARS) očita odgovornost za napačno izvedbo vozišča oziroma za projektantsko napako, ker se je naenkrat na delu vozišča nahajala oziroma zadrževala voda ter v zvezi s tem opustitev sanacije vozišča in ustrezne prometne signalizacije. Ker gre za naloge upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki jih tožena stranka opravlja v svojem imenu, a za račun države, ni pasivno legitimirana za plačilo odškodnine.
Dogovor, na katerem je tožnik utemeljeval svojo terjatev, je ničen, neupravičene obogatitve pa tožniku ni uspelo dokazati, zato je sodišče prve stopnje njegov zahtevek pravilno zavrnilo.
V skladu z določilom 2. odstavka 34. člena OZ mora biti podlaga pogodbe mogoča, dopustna in določena ali določljiva. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dogovor v delu, ki se nanaša na prenos lastninske pravice, ni izvršljiv, je pravilno ugotovilo njegovo ničnost tudi v tem delu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Prevzem poroštvene obveznosti nedvomno predstavlja pravni posel, ki posega v premoženjski položaj poroka, saj ga izpostavlja tveganju, da bo moral ob neplačilu glavnega dolžnika poravnati njegove obveznosti. Vendar je takšen pravni posel ekonomsko upravičen takrat, kadar je na drugi strani podana najmanj takšna stopnja verjetnosti, da bo izdajatelj poroštva imel večjo ekonomsko korist, v kolikor bo realiziran posel, glede obveznosti katerih je bilo podano poroštvo.
Ker pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pri zmanjšani zmožnosti premikanja oziroma nepokretnosti pridobijo le upravičenci, ki so aktivni zavarovanci, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, tožnica, ki je invalidsko upokojena in je še zmožna samostojno opravljati večino življenjskih potreb, četudi je nepokretna, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.
OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev
Redna pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala, da je tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor skupaj z obrazloženim razlogom, zaradi katerega je nameravala podati odpoved. Zgolj dejstvo, da mu je vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo pustila na delovnem mestu (pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, kdo naj bi bil vročevalec, ter ali in kdaj je tožnik pisanje prejel), namreč ne dokazuje, da je bila vročitev pravilno in pravočasno opravljena.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Tožeča stranka je zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in ker se ni vrnila na delo k toženi stranki, upravičena do odškodnine oziroma finančne kompenzacije, kot jo predvideva 1. odst. 118. čl. ZDR. Ta odškodnina ne predstavlja odškodnine zaradi izgube zaposlitve oziroma odškodnine za premoženjsko škodo za čas od prenehanja delovnega razmerja do sodbe sodišča, ampak predstavlja odškodnino za bodoče ocenjeno škodo. Pri odmeri je zato potrebno uporabiti kriterije, kot so čas zaposlitve delavca pri delodajalcu, pri katerem je delovno razmerje nezakonito prenehalo, možnost nove zaposlitve delavca, njegova starost, socialni položaj in vrsta ter stopnja njegove izobrazbe.
Glede na to, da je bila pogodba o financiranju stroškov spodbujanja podjetništva sklenjena brez veljavne pravne podlage, saj so do takšnega sofinanciranja upravičene le brezposelne osebe, kar toženec ni bil, je pogodba nična.
Ker nična pogodba že po samem zakonu nima pravnih učinkov oziroma ni veljavna, jo mora sodišče v okviru trditvene podlage strank upoštevati po uradni dolžnosti. To vprašanje lahko reši kot predhodno vprašanje in ni nujno, da bi morala biti ničnost pogodbe vsebovana tudi v izreku sodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.