solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastnine – neuporaba solastnine – neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – korist – prikrajšanje
Solastniki se morajo o načinu uporabe solastne nepremičnine dogovoriti, če pa dogovor med njimi ni mogoč, lahko vsak od njih poda pri sodišču predlog, da mu na podlagi njegove solastninske pravice v nepravdnem postopku določi ustrezno uporabo nepremičnine. Ima pa tudi vsak od solastnikov pravico zahtevati delitev solastnine. Do realizacije delitve pa gre tistemu, ki solastne nepremičnine ne uporablja, "odmena", pri čemer v skladu s sodno prakso in pravno teorijo, zahtevek temelji na določbi 198. v zvezi s 190. členom OZ, vendar le ob pogoju, da tisti, ki nepremičnine ne (so) uporablja, izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani. Prikrajšanje tožnika in okoriščanje toženca mora biti konkretno. Zgolj dejstvo neuporabe solastne nepremičnine, še ne zadošča za zahtevek za plačilo koristi od uporabe oziroma uporabnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060108
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – regresna tožba zavarovalnice
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, pa se navezuje na vsebino (in substanciranost) ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064049
OZ člen 165, 177, 179, 179/1, 179/2, 183. ZPP člen 343, 343/4.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine – pravno priznana škoda – zamudne obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – objava opravičila – nedoločen zahtevek – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima stranka, ki bi imela od pritožbe konkretno in neposredno pravno korist, kar pomeni, da bi se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Pravno priznano škodo po 183. čl. OZ predstavljajo zlasti primeri, ko gre za izjavo oziroma objavo trditve o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe, pa se vsebina objave izkaže za neresnično. Pravni osebi gre odškodnina za negmotno škodo zaradi posega v ugled in dobro ime tudi tedaj, ko gre za podajanje neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
dedni sporazum – izvensodna poravnava – ugotovitev dedičev - ugotovitev obsega zapuščine – skupnost dedičev – nujno enotno sosporništvo
Če dediči sklenejo zunajsodno poravnavo, jo sodišče povzame v sklepu o dedovanju, vendar mora pred tem ugotoviti vsaj, kdo so dediči in da so sklenili dedni dogovor.
pravdno nesposobna oseba – skrbnik za posebni primer – odobritev opravljenih procesnih dejanj – pooblastilo odvetniku – poziv na predložitev pooblastila – uporaba določb novele ZPP-D – prehodne in končne določbe ZPP-D – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblastila tožnika ni mogoče upoštevati, ker tožnik ni pravdno sposoben. Vendar bi moralo sodišče v tej situaciji, potem ko je poskrbelo za tožnikovo ustrezno zastopanje (postavitev skrbnice za posebni primer), odvetnika v skladu z določbo 2. odstavka 98. člena ZPP pozvati k predložitvi pooblastila. V skladu z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP sodišče sicer odvetnikov ne poziva (več) na predložitev pooblastila, ker pa je bila tožba v obravnavani zadevi vložena pred novelo ZPP, omenjene določbe v tej zadevi ni mogoče uporabiti.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZUP člen 167, 167/1. ZPP člen 108, 336.
taksna oprostitev – upravni postopek – trditveno breme – narava postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks
Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.
Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.
postopek po ZVEtL - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - prekinitev postopka
Uvedba postopka po ZVEtL ni razlog za prekinitev postopka, v katerem tožnik uveljavlja stvarnopravna upravičenja. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) doslejšnje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je (glede na trditveno podlago) klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka.
pravdni stroški – separatni stroški – stroški po umiku tožbe – naključje, ki se je primerilo stranki – opravičilo izostanka z naroka – prevod listine
Ne gre za naključje, ki bi se primerilo toženki, če ta zaradi službenih obveznosti ne more pristopiti na prvi narok. Izostanek je treba opravičiti, upravičen razlog za to pa dokazati, in sicer v slovenskem jeziku. Tudi strošek, nastal zaradi prevoda opravičila za izostanek z naroka toženkinega delodajalca, je zato za pravdo potreben.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007109
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja – nasprotje moralnim načelom
V konkretnem primeru je imela tožena stranka pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 190. ZOR člen 210, 109, 361, 361/1, 375.
ničnost pravnega posla – prepoved razpolaganja z nepremičninami za čas do dokončne odločitve o denacionalizacijskem postopku - pravovarstveni interes za uveljavljanje ničnosti
Glede na to, da podnajemna pogodba glede prenehanja (pod)najema deli že po zakonu usodo najemne pogodbe, s sklenitvijo podnajemne pogodbe vračilo nepremičnine, ki je predmet najema, denacionalizacijskim upravičencem ni prav nič oteženo.
V 88. členu ZDen je uzakonjena ničnost pravnih poslov zaradi zavarovanja koristi denacionalizacijskih upravičencev. Tudi zanjo veljajo določbe ZOR o ničnosti, torej tudi določilo 109. člena ZOR, po katerem se na ničnost lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – derivativna pridobitev lastninske pravice – pravilo nemo plus iuris – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Prodajalec ni bil lastnik spornega zemljišča, zato je tožnica ni mogla pridobiti.
Dobroverna posest spornega zemljišča v korist tožnice ni izkazana, zato ni pogojev za orginarno pridobitev lastninske pravice.
pristojnost in sestava sodišča – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – vloge – nerazumljive ali nepopolne vloge – potek postopka – tožba – vsebina tožbe – določen tožbeni zahtevek – sprememba tožbe – odprava nesklepčnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožnik nedoločen zahtevek, ki ni vseboval zneska vtoževane terjatve, dopolni z zneskom, gre za dopolnitev nedoločno postavljenega zahtevka in ne za spremembo tožbe.