Pogodba o opravljanju upravniških storitev ni akt, s katerim bi bil upravnik imenovan, ampak podlago predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet bodisi s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
Ker je upravnik dejansko zakoniti zastopnik (za določeno področje) etažnih lastnikov, bi moralo sodišče, če je dvomilo ali tožečo stranko res zastopa njen zakoniti zastopnik, upoštevati 79. člen ZPP. Sodišče ima na podlagi 2. odst. tega člena v takšnem primeru možnost, da zakonitega zastopnika pozove, da svoje upravičenje za zastopanje dokaže. V konkretnem primeru bi moral zastopnik sodišču predložiti listino, s katero je bil imenovan za upravnika oziroma zapisnik zbora etažnih lastnikov, kjer je bilo to imenovanje izglasovano.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 226, 226/3, 298. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2.
dokazno breme – nepremagljivo dokazno breme – olajšanje dokaznega bremena – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
V pravni teoriji, ki ji sledi tudi sodna praksa, je uveljavljeno stališče, da se stranki ne sme nalagati nepremagljivega dokaznega bremena, sicer bi lahko bilo poseženo v njeno z ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Kljub določenemu materialnopravnemu dokaznemu bremenu se med pravdo lahko procesno breme dokazovanja premešča z ene na drugo stranko.
invalidnost – degenerativne spremembe – nezgodno zavarovanje – zavarovalno kritje
Zavarovanec ni upravičen do plačila za tisti del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Invalidnost, ki ni posledica poškodbe, temveč degenerativnih sprememb (bolezni), je namreč po pogodbi izključena iz zavarovalnega kritja, glede na navedeno pa zavarovalnica odgovarja samo za invalidnost, ki je posledica nezgode.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – vročanje sklepa o izbrisu družbe – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Sklep, s katerim registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu družbe iz sodnega registra, se ne vroča družbi, pač pa le objavi na spletnih straneh AJPES. Morebitne nepravilnosti (ugotovitev pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga) je mogoče uveljavljati le s pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu, ne pa kasneje.
podjemna pogodba – pogodba o delu - znižanje plačila – grajanje napak – gradbeni dnevnik
Naročnik ima z ugovorom zoper zahtevek izvajalca na plačilo opravljenega dela možnost uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika. Za presojo pravočasnosti grajanja napak pa je odločilno, kdaj je naročnik napake odkril in za kakšne napake izvršenega dela je šlo.
Gradbeni dnevnik novega podizvajalca O. d.o.o. že pojmovno ne more biti dokaz o grajanju napak tožniku, saj gradbeni dnevnik služi kot poročilo naročniku v zvezi z izvajanjem del na gradbišču ali objektu, ne pa kot poročilo bivšim izvajalcem del.
Določilo splošnih pogojev o izključitvi odgovornosti za odškodninske zahtevke družbenikov ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem in tudi ni nepravično v smislu določila 2. odst. 121. čl. OZ.
Tožnica je bila v času nastanka škodnega dogodka direktorica in družbenica zavarovanca, kar pomeni, da bi morala tudi sama poskrbeti za varno delo, v odškodninskem zahtevku pa svojemu delodajalcu očita, da ni poskrbel za njeno varno delo. Pravna oseba je sicer res ekonomsko ločena od fizične osebe, ko pa gre za presojo njene skrbnosti, se ta presoja po skrbnosti njenih organov. Tožnica sama bi bila dolžna poskrbeti, da bi bili njej in tudi ostalim delavcem zagotovljeni varni pogoji za delo. Kritje lastne škode, ki jo s svojim nedopustnim ravnanjem povzroči sam zavarovanec, je iz konkretne zavarovalne pogodbe izključeno.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – dolžno ravnanje delavca – izvedenec – postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik opustil uporabo varnostnih očal, ter da zato vsa škoda zaradi očal ne more biti v škodo toženi stranki, je pristop sodišča pravilen. Sodišče ni priznalo škode na obrazu oziroma očesu, ker tožnik ni uporabil zaščitnih očal.
Dejstvo, da tožeča stranka ni zadovoljna z rezultatom izvedeniškega mnenja, če sicer izvedenec pojasni in zna odgovoriti na vsa vprašanja in ugovore strank, ne zahteva, da sodišče postavlja novega izvedenca.
vzdrževanje reda na obravnavi – neprimerno vedenje odvetnika – kaznovanje odvetnika – izrek denarne kazni – oteževanje izvrševanja dela sodišča – pravica stranke do izjave – pravica do poštenega sojenja – pomanjkljiva vsebina zapisnika
Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
ZDen člen 88, 88/1. OZ člen 190. ZOR člen 210, 109, 361, 361/1, 375.
ničnost pravnega posla – prepoved razpolaganja z nepremičninami za čas do dokončne odločitve o denacionalizacijskem postopku - pravovarstveni interes za uveljavljanje ničnosti
Glede na to, da podnajemna pogodba glede prenehanja (pod)najema deli že po zakonu usodo najemne pogodbe, s sklenitvijo podnajemne pogodbe vračilo nepremičnine, ki je predmet najema, denacionalizacijskim upravičencem ni prav nič oteženo.
V 88. členu ZDen je uzakonjena ničnost pravnih poslov zaradi zavarovanja koristi denacionalizacijskih upravičencev. Tudi zanjo veljajo določbe ZOR o ničnosti, torej tudi določilo 109. člena ZOR, po katerem se na ničnost lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba.
rok za pritožbo - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - učinki vložene pritožbe - pravnomočno odločena stvar - domik
Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe (roku za pritožbo) ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Pritožba ne zadrži postopka, če ni v zakonu drugače določeno, in v tem primeru ni drugače določeno, zato je sodišče prve stopnje po sprejetju navedenega sklepa, pravilno in zakonito nadaljevalo z dražbenim narokom in nepremičnino domaknilo kupcu.
Tožbeni zahtevek na plačilo kupnine izvira iz pogodbenega razmerja zapustnice, kot upnice do druge pogodbene stranke, ki je v tem primeru sicer sodedinja tožnice, vendar ima ob takšni podlagi tožnica, tudi če gre za zahtevek proti sodedinji, lahko samo dajatveni zahtevek.
ZZK-1 člen 125, 125/1, 140, 140/1, 140/1-4, 148, 148/1, 148/1-1.
vezanost na zemljiškoknjižni predlog – listina, ki je podlaga za vpis – sklicevanje na listine v predlogu
Iz določb zakona izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa strogo vezano na listine, na katere se predlagatelj sklicuje v zemljiškoknjižnem predlogu. Res je, da je predlagatelj k predlogu predložil tudi pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 15. 5. 2008 v izvirniku, a se v predlogu na to pogodbo ni skliceval, zato je sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0064029
ZPP člen 206.
prekinitev postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice – deklaratorna narava sodbe
Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.
Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064049
OZ člen 165, 177, 179, 179/1, 179/2, 183. ZPP člen 343, 343/4.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine – pravno priznana škoda – zamudne obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – objava opravičila – nedoločen zahtevek – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima stranka, ki bi imela od pritožbe konkretno in neposredno pravno korist, kar pomeni, da bi se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Pravno priznano škodo po 183. čl. OZ predstavljajo zlasti primeri, ko gre za izjavo oziroma objavo trditve o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe, pa se vsebina objave izkaže za neresnično. Pravni osebi gre odškodnina za negmotno škodo zaradi posega v ugled in dobro ime tudi tedaj, ko gre za podajanje neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
postopek po ZVEtL - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - prekinitev postopka
Uvedba postopka po ZVEtL ni razlog za prekinitev postopka, v katerem tožnik uveljavlja stvarnopravna upravičenja. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) doslejšnje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je (glede na trditveno podlago) klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka.