spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – statusni spori - spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva
Spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka, matere in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo, in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva, enak status kot spori iz 1. točke II. odst. 32. čl. ZZP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3. ZTLR člen 12, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini – nesklepčnost tožbe – zavrnilna zamudna sodba
Razveljavitev 2. odst. 282. čl. ZPP ne vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdajo katere je sodišče prve stopnje oprlo na to določbo, ker kljub pozivu k odpravi nesklepčnosti na naroku tožnik nesklepčnosti ni odpravil.
Z gradnjo na tujem brez pravice uporabe lastninske pravice na družbeni lasti ni bilo možno pridobiti.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
ZIZ člen 76. ZPPSL člen 111, 111/2, 146, 147, 147/4, 147/5, 171/2, 171/3.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – ustavitev izvršilnega postopka – nemožnost oprave izvršbe – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe
S prodajo dolžnika kot pravne osebe nekdanji stečajni dolžnik izgubi sposobnost še nadalje biti stranka v tistih sporih, ki zadevajo izključno samo še stečajno maso in s tem obseg poplačila terjatev upnikov bivšega stečajnega dolžnika, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo o nadaljevanju izvršilnega postopka le-tega tudi ustaviti. Sklep o izvršbi, izdan zoper nekdanjega stečajnega dolžnika, je namreč postal neučinkovit, izvršba pa nemogoča, saj upnikove terjatve ni več mogoče izvršiti.
ZGD člen 394. ZFPPod 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/8. ZIZ člen 59.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pasivni družbenik – aktivni družbenik – zastopanje družbe – ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pri presoji, ali gre za pasivnega družbenika, je bistveno, ali bi glede na velikost svojega poslovnega deleža lahko vplival na poslovanje družbe. Ni torej pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven.
Pogodba o opravljanju upravniških storitev ni akt, s katerim bi bil upravnik imenovan, ampak podlago predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet bodisi s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
Ker je upravnik dejansko zakoniti zastopnik (za določeno področje) etažnih lastnikov, bi moralo sodišče, če je dvomilo ali tožečo stranko res zastopa njen zakoniti zastopnik, upoštevati 79. člen ZPP. Sodišče ima na podlagi 2. odst. tega člena v takšnem primeru možnost, da zakonitega zastopnika pozove, da svoje upravičenje za zastopanje dokaže. V konkretnem primeru bi moral zastopnik sodišču predložiti listino, s katero je bil imenovan za upravnika oziroma zapisnik zbora etažnih lastnikov, kjer je bilo to imenovanje izglasovano.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
zastavna pravica – plačilo terjatve po zaključku stečaja - pravni interes za izpolnitev obveznosti - subrogacija
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega
dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. S tem pa je prenehala tudi zastavna pravica, saj je ta po svoji naravi le stranska pravica, ki deli usodo glavne pravice. Terjatvi, ki jo zavaruje, je podrejena tako glede nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja.
Ker je tožnik plačal terjatev, ki je prenehala, saj jo je plačal po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom, je plačal torej nekaj, česar ni bil dolžan, saj je zastavna pravica s prenehanjem terjatve prenehala. O njegovem pravnem interesu za izpolnitev obveznosti, ki je pogoj za subrogacijo terjatve in njenih stranskih pravic nanj po 275. členu OZ, torej ni mogoče govoriti. Zato tudi nima zahtevka proti toženi stranki kot poroku za povračilo plačanega zneska.
Predložena e-sporočila med tožnico in uslužbenko pravne službe toženke ne izkazujejo, da bi osebe, ki so v imenu toženke po zakonu ali pooblastilu upravičene izjaviti voljo, posredovale tožnici končno različico pogodbe, ki bi jo s podpisom in vrnitvijo toženki tožnica sprejela. Prepričljivejša je razlaga sodišča prve stopnje, da je različica s posebnim določilom, ki jo je tožnica poslala toženki, predstavljala ponudbo tožnice.
solastnina – upravičenja solastnika – uporaba solastnine – neuporaba solastnine – neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – korist – prikrajšanje
Solastniki se morajo o načinu uporabe solastne nepremičnine dogovoriti, če pa dogovor med njimi ni mogoč, lahko vsak od njih poda pri sodišču predlog, da mu na podlagi njegove solastninske pravice v nepravdnem postopku določi ustrezno uporabo nepremičnine. Ima pa tudi vsak od solastnikov pravico zahtevati delitev solastnine. Do realizacije delitve pa gre tistemu, ki solastne nepremičnine ne uporablja, "odmena", pri čemer v skladu s sodno prakso in pravno teorijo, zahtevek temelji na določbi 198. v zvezi s 190. členom OZ, vendar le ob pogoju, da tisti, ki nepremičnine ne (so) uporablja, izkaže lastno prikrajšanje v obsegu okoriščanja na drugi strani. Prikrajšanje tožnika in okoriščanje toženca mora biti konkretno. Zgolj dejstvo neuporabe solastne nepremičnine, še ne zadošča za zahtevek za plačilo koristi od uporabe oziroma uporabnine.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – dolžno ravnanje delavca – izvedenec – postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik opustil uporabo varnostnih očal, ter da zato vsa škoda zaradi očal ne more biti v škodo toženi stranki, je pristop sodišča pravilen. Sodišče ni priznalo škode na obrazu oziroma očesu, ker tožnik ni uporabil zaščitnih očal.
Dejstvo, da tožeča stranka ni zadovoljna z rezultatom izvedeniškega mnenja, če sicer izvedenec pojasni in zna odgovoriti na vsa vprašanja in ugovore strank, ne zahteva, da sodišče postavlja novega izvedenca.
razlaga oporoke - pogoji in bremena v oporoki – napotitev na pravdo
ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.
vzdrževanje reda na obravnavi – neprimerno vedenje odvetnika – kaznovanje odvetnika – izrek denarne kazni – oteževanje izvrševanja dela sodišča – pravica stranke do izjave – pravica do poštenega sojenja – pomanjkljiva vsebina zapisnika
Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.