lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062835
ZN člen 47, 47/1, 47/1-1. ZTLR člen 22, 23, 24.
skupno premoženje – notarski zapis – obličnost pravnih poslov med zakonci – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem – vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnica na podlagi dogovora s tožencem (zakoncem) ni mogla veljavno pridobiti solastninske pravice na spornem stanovanju. Dogovor, s katerim naj bi se toženec zavezal, da bo polovični delež na stanovanju prenesel na tožnico, bi moral biti sklenjen v obliki notarskega zapisa in ne zgolj ustno.
Pravna pravila o pridobitvi lastninske pravice na stvari s predelavo, spojitvijo in pomešanjem se uporabljajo le za premične stvari, ne pa za nepremičnine.
Prav je sicer, da sodišče v okviru proste dokazne presoje stranki predoči in oceni tudi njene trditve in dokaze iz morebitnih prejšnjih pravd, ki so v zvezi z istim spornim predmetom. Ne sme pa na tej podlagi zavrniti ponujenih dokazov, če niso nedopustni, nepotrebni ali očitno nerelevantni, sploh kadar trditev, ki jo želi stranka dokazati, ni že na prvi pogled neresnična ali nerazumna.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
Tožena stranka si je pridržala pravico, da na trditve tožeče stranke glede nastanka škode odgovori, ko ji bodo predloženi dokazi, na katere se je tožeča stranka sklicevala v tožbi. Ker gre za dokaze o dejstvih, ki se ne nanašajo na zaznavanje tožene stranke, je ta z izjavo v odgovoru na tožbo uspešno preprečila učinke domneve priznanja zatrjevanih dejstev. Pri tem pa je tudi izrecno navedla, da tožeča stranka škode, ki naj bi jo utrpela, v tožbi ni z ničemer dokazala, s čimer je zanikala dejstvo nastanka škode.
Tožeča stranka je pri izračunu višine izgubljenega dobička izhajala iz predpostavke, da tožena stranka v celoti ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ne uspe pa izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je glavni naročnik sprejel delno izpolnitev tožene stranke. Če je delno izpolnitev sprejel, pa tožeča stranka tudi ni upravičena do izgubljenega dobička v enaki višini kot v primeru, če pogodba sploh ne bi bila izpolnjena.
avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalis
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven.
Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 226, 226/3, 298. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/2.
dokazno breme – nepremagljivo dokazno breme – olajšanje dokaznega bremena – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje
V pravni teoriji, ki ji sledi tudi sodna praksa, je uveljavljeno stališče, da se stranki ne sme nalagati nepremagljivega dokaznega bremena, sicer bi lahko bilo poseženo v njeno z ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Kljub določenemu materialnopravnemu dokaznemu bremenu se med pravdo lahko procesno breme dokazovanja premešča z ene na drugo stranko.
Da je ureditev predkupnih pravic po ZKZ specialnejša od ureditve v SPZ, kaže predvsem dejstvo, da je tudi po 23. čl. ZKZ solastnik prvi predkupni upravičenec.
S trenutkom sprejema ponudbe pogodba še ni sklenjena; tedaj je doseženo le soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe, s tem pa za prodajalca nastane tudi obveznost, da z osebo glede na prednostni vrstni red podpiše pogodbo pod pogoji iz ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058371
SZ-1 člen 111.
izselitev in izpraznitev prostorov - lastninska pravica na stanovanju - pridobitni naslov - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nevzpostavljena etažna lastnina
Tožnica je izkazala veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju (kupoprodajna pogodba), zato je njen položaj mogoče enačiti s položajem lastnika, čeprav etažna lastnina še ni vzpostavljena.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – ravnanje v stiski – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – udeležba neznanega vozila – udeležba drugih subjektov
Za ravnanje v stiski gre, ko oškodovalec povzroči škodo zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejana škoda ni večja od škode, ki je grozila. Ravnanje v tem primeru ni protipravno, protipravna pa je višina škode.
Zavarovanec tožene stranke kot objektivno odgovorni imetnik motornega vozila odgovarja skupaj z imetnikom neznanega vozila, ki je objektivno ter tudi krivdno odgovoren.
Nekrivi imetnik motornega vozila ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 154. člena obravnava kot „druge“, torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Vprašanje deljene odgovornosti ali celo izključne krivde enega od povzročiteljev (v konkretnem primeru lahko neznanega vozila), pa je lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi obeh povzročiteljev prometne nezgode.
ZIZ člen 76. ZPPSL člen 111, 111/2, 146, 147, 147/4, 147/5, 171/2, 171/3.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – ustavitev izvršilnega postopka – nemožnost oprave izvršbe – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe
S prodajo dolžnika kot pravne osebe nekdanji stečajni dolžnik izgubi sposobnost še nadalje biti stranka v tistih sporih, ki zadevajo izključno samo še stečajno maso in s tem obseg poplačila terjatev upnikov bivšega stečajnega dolžnika, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Zato bi moralo sodišče prve stopnje hkrati z odločitvijo o nadaljevanju izvršilnega postopka le-tega tudi ustaviti. Sklep o izvršbi, izdan zoper nekdanjega stečajnega dolžnika, je namreč postal neučinkovit, izvršba pa nemogoča, saj upnikove terjatve ni več mogoče izvršiti.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
Pogodba o opravljanju upravniških storitev ni akt, s katerim bi bil upravnik imenovan, ampak podlago predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet bodisi s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
Ker je upravnik dejansko zakoniti zastopnik (za določeno področje) etažnih lastnikov, bi moralo sodišče, če je dvomilo ali tožečo stranko res zastopa njen zakoniti zastopnik, upoštevati 79. člen ZPP. Sodišče ima na podlagi 2. odst. tega člena v takšnem primeru možnost, da zakonitega zastopnika pozove, da svoje upravičenje za zastopanje dokaže. V konkretnem primeru bi moral zastopnik sodišču predložiti listino, s katero je bil imenovan za upravnika oziroma zapisnik zbora etažnih lastnikov, kjer je bilo to imenovanje izglasovano.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.