plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
podjemna pogodba – pogodba o delu - znižanje plačila – grajanje napak – gradbeni dnevnik
Naročnik ima z ugovorom zoper zahtevek izvajalca na plačilo opravljenega dela možnost uveljavljati svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode, vendar le, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika. Za presojo pravočasnosti grajanja napak pa je odločilno, kdaj je naročnik napake odkril in za kakšne napake izvršenega dela je šlo.
Gradbeni dnevnik novega podizvajalca O. d.o.o. že pojmovno ne more biti dokaz o grajanju napak tožniku, saj gradbeni dnevnik služi kot poročilo naročniku v zvezi z izvajanjem del na gradbišču ali objektu, ne pa kot poročilo bivšim izvajalcem del.
invalidnost – degenerativne spremembe – nezgodno zavarovanje – zavarovalno kritje
Zavarovanec ni upravičen do plačila za tisti del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Invalidnost, ki ni posledica poškodbe, temveč degenerativnih sprememb (bolezni), je namreč po pogodbi izključena iz zavarovalnega kritja, glede na navedeno pa zavarovalnica odgovarja samo za invalidnost, ki je posledica nezgode.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – vročanje sklepa o izbrisu družbe – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Sklep, s katerim registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu družbe iz sodnega registra, se ne vroča družbi, pač pa le objavi na spletnih straneh AJPES. Morebitne nepravilnosti (ugotovitev pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga) je mogoče uveljavljati le s pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu, ne pa kasneje.
ZDen člen 16, 27, 51, 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92.
ničnost pogodbe – denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih – kondikcijski zahtevek – konvalidacija nične pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Nična pogodba ne konvalidira, če na pogodbo pristane tisti, v interesu katerega je ničnost določena. Če upravičenec do uveljavljanja ničnosti pogodbo priznava, izgubi pravni interes za uveljavljanje ničnosti. To pa ne pomeni, da se zaradi tega, ker se on z njo strinja, nihče drug ne more več sklicevati na ničnost.
Uporabe rednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku, ki se jih je upnik poslužil in v katerih je argumentirano zastopal svoje materialnopravno stališče o načinu obračuna terjatve, ni mogoče šteti samega po sebi kot protipravno ravnanje, ki bi imelo za posledico njegovo odškodninsko odgovornost.
oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - nadaljevanje postopka v pravdi - doplačilo takse za pravdni postopek
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter v katerem je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo okrožno sodišče v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
Da oseba nastopa v vlogi investitorja ni potrebno, da je lastnik nepremičnine, temveč zadostuje, da razpolaga s pravico graditi na določeni nepremičnini.
odpust obveznosti stečajni dolžnici – okoliščine za določitev preizkusnega obdobja – razjasnjevalna dolžnost sodišča – materialno procesno vodstvo – laična stranka
Če stranka ne navede kakšnega pravnorelevantnega dejstva, je dolžan sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva s postavljanjem vprašanj vzpodbuditi stranko, da navede manjkajoča dejstva. To velja še toliko bolj, ker dolžnica nastopa v postopku kot laična stranka in nima kvalificiranega pooblaščenca. Standard dolžnega ravnanja sodišča v okviru načela materialnega procesnega vodstva je pri prava neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki kvalificiranega pooblaščenca ima.
pripoznava dolga – oseba pooblaščena za zastopanje - ugovor neizpolnitve
Bistvenega pomena za ugotovitev, ali je mogoče podpisan izpisek odprtih postavk šteti za pripoznavo dolga v smislu 364. člena OZ, je vprašanje, ali je izpisek odprtih postavk podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke. Voljo v imenu pravne osebe namreč lahko izrazi le oseba, ki je zastopnik pravne osebe ali pa oseba, pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni zatrjevala, da ima delo tožeče stranke stvarne napake, marveč je zatrjevala to, da tožeča stranka ni opravila tistega dela, za katerega sta se pravdni stranki s pogodbo dogovorili. Takšen ugovor pa ni ugovor, da ima delo stvarne napake, marveč je to ugovor neizpolnitve. Pravna posledica takšnega ugovora ob njegovi utemeljenosti je neutemeljenost zahtevka tožeče stranke za plačilo.
sklep o dedovanju – dedovanje vrnjenega premoženja – ni dedičev
Upravičenca po citirani pravnomočni odločbi sta prav pokojna zakonca, kar pomeni, da so predmetne nepremičnine prešle v njuno premoženje. S tem pa so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka glede tega premoženja, pri čemer je pravna podlaga glede na naravo predmeta zapuščine prav 8. člen ZPVAS,
škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - pripravljalna dela
Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, mora plačati odškodnino Družba za avtoceste Republike Slovenije.
Pripravljalna dela so opredeljena kot: izvajanje raziskav zemljišča, parcelacija zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno, kar pomeni, da so pripravljalna dela le tista dela, ki so namenjena dejanski opredelitvi trase bodoče avtoceste v naravi v okviru že sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Sem torej ne spadajo dela, ki predstavljajo že samo izgradnjo avtoceste.
kaznivo dejanje nasilništva – podrejen položaj - milejši zakon
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja pod točko 1 niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da je bil zaradi obdolženčevega ravnanja oškodovanec spravljen v podrejen položaj (obdolženec je namreč oškodovancu zagrozil le enkrat, zato ni mogoče govoriti o oškodovančevem strahu večje intenzivnosti in trajanja), dejanje, ki se očita obdolžencu, nima vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva po novem 296. členu KZ-1 (in je zato za obdolženca milejši zakon).
Obdolženec je s tem, ko je zbujal B. in Z. B. ponoči, jih nadlegoval po telefonu in jim onemogočal uporabo lokalne ceste z nameščanjem ovir nanjo, vsekakor ravnal protipravno in je oškodovance s takšnim ravnanjem vznemirjal in jim oteževal dostop do njihove zemlje, ni pa to njegovo ravnanje predstavljalo znakov kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Obdolženec namreč ob teh dejanjih oškodovancem ni grozil ali zoper njih uporabljal sile, z nameščanjem ovir na lokalno cesto pa jim tudi ni omejeval njihovih pravic z nasiljem.
inominatna pogodba - finančni leasing – prodaja na obroke - pravila prodaje na obroke – razdrtje pogodbe
Številne odločbe tako višjih sodišč kot Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za razdobje, ko je še veljal ZOR in predvsem v primerih, ko gre za kupca posameznika (2. odst. 542. člena ZOR), razlagajo leasing pogodbo, v primeru, ko pride do njenega razdrtja, po pravilih, ki veljajo za prodajo na obroke, kot so določena v ZOR-u. Prav tako vse odločbe tudi upoštevajo 551. člen ZOR, torej, da so nična vsa tista določila splošnih pogojev za leasingojemalca, ki so manj ugodna od določb v ZOR-u, ki se nanašajo na prodajo na obroke.
Ker je bila v tem primeru pogodba razdrta po krivdi tožeče stranke, je treba tudi po 549. členu ZOR, ki velja za prodajo na obroke, upoštevati, da mora tožeča stranka kot leasingojemalec poleg tega, da vrne toženi stranki kot leasingodajalcu stvar v stanju, kakršnega je bila tedaj, ko ji je bila izročena, dati še povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZTLR člen 21, 24, 24/1.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - solastnina - vlaganja v solastno nepremičnino - višina solastninskega deleža - sprememba razmerja med solastniki zaradi vlaganj enega od njih
„Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.“
ZFPPIPP člen 139, 139/1, 139/1-1, 234, 234/1, 236, 236/2.
domneva o insolventnosti dolžnika – predlog za začetek stečajnega postopka
Prvostopno sodišče bi moralo v skladu z 2. odst. 236. člena ZFPPIPP dolžnika pozvati na predložitev zahtevanih listin, ki so predpisane v 2. odstavku omenjenega člena in šele po izpeljavi postopka o njegovem predlogu odločati.
Neseznanjenost tožeče stranke s predpisi, ki določajo dolžnost plačila sodnih taks in njihovo višino za posamezna pravdna dejanja, ne predstavlja razloga, s katerim bi lahko tožeča stranka uspela. Vsaka stranka se je v postopku pred sodiščem dolžna seznaniti s predpisi, ki se tičejo njenega pravnega položaja in določajo njene pravice in obveznosti. Če tega ne stori, nosi posledice sama.