pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma ličnice, čeljusti in očesne duplje.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – dolžno ravnanje delavca – izvedenec – postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je tožnik opustil uporabo varnostnih očal, ter da zato vsa škoda zaradi očal ne more biti v škodo toženi stranki, je pristop sodišča pravilen. Sodišče ni priznalo škode na obrazu oziroma očesu, ker tožnik ni uporabil zaščitnih očal.
Dejstvo, da tožeča stranka ni zadovoljna z rezultatom izvedeniškega mnenja, če sicer izvedenec pojasni in zna odgovoriti na vsa vprašanja in ugovore strank, ne zahteva, da sodišče postavlja novega izvedenca.
Določilo splošnih pogojev o izključitvi odgovornosti za odškodninske zahtevke družbenikov ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem in tudi ni nepravično v smislu določila 2. odst. 121. čl. OZ.
Tožnica je bila v času nastanka škodnega dogodka direktorica in družbenica zavarovanca, kar pomeni, da bi morala tudi sama poskrbeti za varno delo, v odškodninskem zahtevku pa svojemu delodajalcu očita, da ni poskrbel za njeno varno delo. Pravna oseba je sicer res ekonomsko ločena od fizične osebe, ko pa gre za presojo njene skrbnosti, se ta presoja po skrbnosti njenih organov. Tožnica sama bi bila dolžna poskrbeti, da bi bili njej in tudi ostalim delavcem zagotovljeni varni pogoji za delo. Kritje lastne škode, ki jo s svojim nedopustnim ravnanjem povzroči sam zavarovanec, je iz konkretne zavarovalne pogodbe izključeno.
vzdrževanje reda na obravnavi – neprimerno vedenje odvetnika – kaznovanje odvetnika – izrek denarne kazni – oteževanje izvrševanja dela sodišča – pravica stranke do izjave – pravica do poštenega sojenja – pomanjkljiva vsebina zapisnika
Odločitev o izreku denarne kazni je potrebno pretehtati (tudi) v smeri pravice stranke do izjavljanja in do poštenega sojenja. Ob presoji ravnanja odvetnika je zato potrebno upoštevati, da je naloga odvetnikov zastopanje strank v postopku, kar ravno zaradi možnosti, da bi ob tem prišlo do nedopustne omejitve pravice do izjavljanja v postopku, narekuje določeno tolerantnost.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 171, 171/1. KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 44, 44/1.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska obveznost – soodgovornost – deljena odgovornost – blanketna norma – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prehod za pešce – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravnomočna kazenska obsodilna sodba načeloma ne ovira uveljavljanja ugovora deljene odgovornosti (171. čl. OZ), vendar pa le-ta skladno s 14. čl. ZPP ne sme temeljiti na dejstvih, ki izključujejo obstoj ugotovljenega kaznivega dejanja.
Če sodišče ugotovi, da so v izvedenčevem izvidu pomanjkljivosti, jih mora odpraviti po uradni dolžnosti (254. čl. ZPP).
ZFPPIPP člen 139, 139/1, 139/1-1, 234, 234/1, 236, 236/2.
domneva o insolventnosti dolžnika – predlog za začetek stečajnega postopka
Prvostopno sodišče bi moralo v skladu z 2. odst. 236. člena ZFPPIPP dolžnika pozvati na predložitev zahtevanih listin, ki so predpisane v 2. odstavku omenjenega člena in šele po izpeljavi postopka o njegovem predlogu odločati.
ZDen člen 16, 27, 51, 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92.
ničnost pogodbe – denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih – kondikcijski zahtevek – konvalidacija nične pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Nična pogodba ne konvalidira, če na pogodbo pristane tisti, v interesu katerega je ničnost določena. Če upravičenec do uveljavljanja ničnosti pogodbo priznava, izgubi pravni interes za uveljavljanje ničnosti. To pa ne pomeni, da se zaradi tega, ker se on z njo strinja, nihče drug ne more več sklicevati na ničnost.
kaznivo dejanje nasilništva – podrejen položaj - milejši zakon
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja pod točko 1 niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da je bil zaradi obdolženčevega ravnanja oškodovanec spravljen v podrejen položaj (obdolženec je namreč oškodovancu zagrozil le enkrat, zato ni mogoče govoriti o oškodovančevem strahu večje intenzivnosti in trajanja), dejanje, ki se očita obdolžencu, nima vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva po novem 296. členu KZ-1 (in je zato za obdolženca milejši zakon).
Obdolženec je s tem, ko je zbujal B. in Z. B. ponoči, jih nadlegoval po telefonu in jim onemogočal uporabo lokalne ceste z nameščanjem ovir nanjo, vsekakor ravnal protipravno in je oškodovance s takšnim ravnanjem vznemirjal in jim oteževal dostop do njihove zemlje, ni pa to njegovo ravnanje predstavljalo znakov kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Obdolženec namreč ob teh dejanjih oškodovancem ni grozil ali zoper njih uporabljal sile, z nameščanjem ovir na lokalno cesto pa jim tudi ni omejeval njihovih pravic z nasiljem.
škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - pripravljalna dela
Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, mora plačati odškodnino Družba za avtoceste Republike Slovenije.
Pripravljalna dela so opredeljena kot: izvajanje raziskav zemljišča, parcelacija zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno, kar pomeni, da so pripravljalna dela le tista dela, ki so namenjena dejanski opredelitvi trase bodoče avtoceste v naravi v okviru že sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Sem torej ne spadajo dela, ki predstavljajo že samo izgradnjo avtoceste.
Uporabe rednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku, ki se jih je upnik poslužil in v katerih je argumentirano zastopal svoje materialnopravno stališče o načinu obračuna terjatve, ni mogoče šteti samega po sebi kot protipravno ravnanje, ki bi imelo za posledico njegovo odškodninsko odgovornost.
inominatna pogodba - finančni leasing – prodaja na obroke - pravila prodaje na obroke – razdrtje pogodbe
Številne odločbe tako višjih sodišč kot Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za razdobje, ko je še veljal ZOR in predvsem v primerih, ko gre za kupca posameznika (2. odst. 542. člena ZOR), razlagajo leasing pogodbo, v primeru, ko pride do njenega razdrtja, po pravilih, ki veljajo za prodajo na obroke, kot so določena v ZOR-u. Prav tako vse odločbe tudi upoštevajo 551. člen ZOR, torej, da so nična vsa tista določila splošnih pogojev za leasingojemalca, ki so manj ugodna od določb v ZOR-u, ki se nanašajo na prodajo na obroke.
Ker je bila v tem primeru pogodba razdrta po krivdi tožeče stranke, je treba tudi po 549. členu ZOR, ki velja za prodajo na obroke, upoštevati, da mora tožeča stranka kot leasingojemalec poleg tega, da vrne toženi stranki kot leasingodajalcu stvar v stanju, kakršnega je bila tedaj, ko ji je bila izročena, dati še povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.
oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - nadaljevanje postopka v pravdi - doplačilo takse za pravdni postopek
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter v katerem je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo okrožno sodišče v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
pripoznava dolga – oseba pooblaščena za zastopanje - ugovor neizpolnitve
Bistvenega pomena za ugotovitev, ali je mogoče podpisan izpisek odprtih postavk šteti za pripoznavo dolga v smislu 364. člena OZ, je vprašanje, ali je izpisek odprtih postavk podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke. Voljo v imenu pravne osebe namreč lahko izrazi le oseba, ki je zastopnik pravne osebe ali pa oseba, pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni zatrjevala, da ima delo tožeče stranke stvarne napake, marveč je zatrjevala to, da tožeča stranka ni opravila tistega dela, za katerega sta se pravdni stranki s pogodbo dogovorili. Takšen ugovor pa ni ugovor, da ima delo stvarne napake, marveč je to ugovor neizpolnitve. Pravna posledica takšnega ugovora ob njegovi utemeljenosti je neutemeljenost zahtevka tožeče stranke za plačilo.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZTLR člen 21, 24, 24/1.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - solastnina - vlaganja v solastno nepremičnino - višina solastninskega deleža - sprememba razmerja med solastniki zaradi vlaganj enega od njih
„Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.“
Da oseba nastopa v vlogi investitorja ni potrebno, da je lastnik nepremičnine, temveč zadostuje, da razpolaga s pravico graditi na določeni nepremičnini.
odpust obveznosti stečajni dolžnici – okoliščine za določitev preizkusnega obdobja – razjasnjevalna dolžnost sodišča – materialno procesno vodstvo – laična stranka
Če stranka ne navede kakšnega pravnorelevantnega dejstva, je dolžan sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva s postavljanjem vprašanj vzpodbuditi stranko, da navede manjkajoča dejstva. To velja še toliko bolj, ker dolžnica nastopa v postopku kot laična stranka in nima kvalificiranega pooblaščenca. Standard dolžnega ravnanja sodišča v okviru načela materialnega procesnega vodstva je pri prava neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki kvalificiranega pooblaščenca ima.
sklep o dedovanju – dedovanje vrnjenega premoženja – ni dedičev
Upravičenca po citirani pravnomočni odločbi sta prav pokojna zakonca, kar pomeni, da so predmetne nepremičnine prešle v njuno premoženje. S tem pa so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka glede tega premoženja, pri čemer je pravna podlaga glede na naravo predmeta zapuščine prav 8. člen ZPVAS,
Neseznanjenost tožeče stranke s predpisi, ki določajo dolžnost plačila sodnih taks in njihovo višino za posamezna pravdna dejanja, ne predstavlja razloga, s katerim bi lahko tožeča stranka uspela. Vsaka stranka se je v postopku pred sodiščem dolžna seznaniti s predpisi, ki se tičejo njenega pravnega položaja in določajo njene pravice in obveznosti. Če tega ne stori, nosi posledice sama.