odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
najem – najemno razmerje – ustna pogodba – sprememba lastnika – konvalidacija ustne pogodbe – opozorilo pred odpovedjo
Tožeča stranka je z nakupom nepremičnine večstanovanjske stavbe vstopila v pravice prejšnjih lastnikov, torej tudi v pravice najemodajalca, kar pomeni, da stranki veže najemno razmerje, ki ga je imel toženec iz časa lastništva G… in poznejšimi lastniki in je na podlagi tako veljavne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati neprofitno najemnino. Posebno sklepanje najemne pogodbe s tožencem zato ni bilo potrebno.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa v register
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je po oceni pritožbenega sodišča presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
oseba javnega prava - vpis pravnoorganizacijske oblike
Z opredelitvijo ustanovljenega subjekta kot pravne osebe javnega prava, gre le za generični pojem (kot je to npr. pojem gospodarska družba), ki o pravnoorganizacijski obliki tega subjekta in s tem npr. o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti subjekta, o načinu prenehanja subjekta, torej o tistih bistvenih okoliščinah, ki so pomembne za pravni promet, ne pove ničesar. V kateri od znanih pravnoorganizacijskih oblik oseb javnega prava (npr. javni zavod, ustanova, javni sklad, javna agencija, javno podjetje...) naj bi deloval ustanovljeni in za vpis v sodni register predlagani subjekt, pa ne izhaja niti iz Zakona o visokem šolstvu, ki je sicer zakonska podlaga za ustanovitev predlaganega subjekta vpisa.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnilna zamudna sodba
Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
skupno premoženje - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu
V primerih gradenj, prezidav in dozidav stanovanjskih hiš so mogoči različni pravni položaji, ki imajo stvarnopravne učinke ali pa so vsaj podlaga zanje. Glede na okoliščine primera pridejo najpogosteje v poštev tisti, ki jih je mogoče subsumirati pod naslednje tri pravne institute: gradnja na tujem svetu, ustvaritev skupnega premoženja v zakonski zvezi ter skupna gradnja z dogovorom o stvarnopravnih učinkih. V obravnavani zadevi sta tožnica in prvotoženec zgradila prizidek na zemljišču, ki je last drugotoženke, zato ne pridejo v poštev pravila družinskega prava (2. odst. 51. člena ZZZDR). Pravila družinskega prava namreč veljajo le med zakoncema, medtem ko v konkretnem primeru nobeden od zakoncev ni bil lastnik sporne nepremičnine, marveč je bila to drugotoženka (mati prvotoženca). Pravno podlago predmetnega stvarnopravnega zahtevka tako predstavljajo določbe 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavani zadevi uporabljajo glede na čas nastanka spornega razmerja, te pa urejajo originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zaradi gradnje na tujem svetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058528
OZ člen 419, 419/1, 419/2, 302, 302/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZOdvT člen 1, 1/2, 2, 2/1.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika - naznanitev cesije – dobrovernost – dokazilo o odstopu - ugovor izpolnitve – nepravilna izpolnitev – stroški odvetnika kot stranke
Ne drži, da bi moral o odstopu terjatve dolžnika nujno obvestiti odstopnik, niti ne stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (overjeno) pogodbo o odstopu terjatve. Ni važno, kdo dolžnika obvesti o odstopu terjatve; čim je dolžnik o odstopu terjatve novemu upniku obveščen, mora obveznost izpolniti novemu upniku.
Pravne storitve, ki jih odvetnik opravi sam zase oz. v svojo korist, ne pomenijo odvetniških storitev v smislu določb ZOdvT, odvetnik pa je tedaj, ko v postopku nastopa kot stranka, upravičen le do povračila stroškov, ki jih ima kot stranka.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – pristojnost – gospodarski spor
Spor med zavodom in samostojnim podjetnikom v zvezi s pogodbo, s katero se je slednji zavezal za zaposlitev brezposelne osebe zaradi pridobitve denarnih sredstev, je gospodarski spor.
priposestvovanje – dobra vera – zunajknjižno priposestvovanje – opravičljiva zmota priposestvovalca
Zmota o tem, da nepremičnina ni last priposestvovalca, je bila kljub temu, da ni preveril zemljiškoknjižnega stanja in da v odločbi, s katero je kot odškodnino v arondacijskem postopku prejel sosednjo nepremičnino, sporna parcela ni navedena, opravičljiva, in sicer zato, ker ga je v zmoto spravil predstavnik (singularnega) pravnega prednika toženke s tem, ko je v naravi napačno pokazal, da je zemljišče, dano kot del odškodnine za druga odvzeta zemljišča, tudi področje sporne parcele.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – izostanek odločitve o delu tožbenega zahtevka – nasprotja v izreku – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka – dopolnilna sodba – predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Neskladja med izrekom in obrazložitvijo ni mogoče popraviti na način, predviden s 328. členom ZPP. Ker pritožnica ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in tudi v pritožbi ni uveljavljala, da o delu zahtevka ni odločeno, ni mogoča izdaja dopolnilne sodbe.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.