Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061925
OZ člen 106, 626, 626/1, 627.
trajno pogodbeno razmerje – odpoved pogodbe – odpovedni rok - krivdno ravnanje izvajalca – pogodbena kazen
Samo dejstvo, da je tožnica toženki zaračunavala pogodbeno dogovorjene 20 – 30 % višje cene od siceršnjih konkurenčnih cen na trgu, ne more pomeniti škodnega ravnanja tožnice, kot tudi ne ravnanja tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – pristojnost – gospodarski spor
Spor med zavodom in samostojnim podjetnikom v zvezi s pogodbo, s katero se je slednji zavezal za zaposlitev brezposelne osebe zaradi pridobitve denarnih sredstev, je gospodarski spor.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – izostanek odločitve o delu tožbenega zahtevka – nasprotja v izreku – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka – dopolnilna sodba – predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Neskladja med izrekom in obrazložitvijo ni mogoče popraviti na način, predviden s 328. členom ZPP. Ker pritožnica ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in tudi v pritožbi ni uveljavljala, da o delu zahtevka ni odločeno, ni mogoča izdaja dopolnilne sodbe.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
Ob soglasju pritožnika in nasprotne stranke, da je bila tožba umaknjena po nadomestni izpolnitvi, je na mestu uporaba stroškovnega pravila iz 158. člena ZPP.
pogodba o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe – povračilo stroškov – kršitev pogodbe
Materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve je v pogodbi o sofinanciranju zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe, ki sta jo sklenili pravdni stranki in prejemnik sredstev – delodajalec in ki v 6. čl. določa obveznost brezposelne osebe, da tožeči stranki povrne sorazmeren del stroškov, ki jih je dodelila delodajalcu, ki se je obvezal, da bo zaposlil brezposelno osebo (toženca), če bo brezposelni osebi (tožencu) prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi. Gre za obveznost, ki nastane zaradi kršitve pogodbe, ki jo je dolžna izpolniti brezposelna oseba v primeru ugotovitve, da je bila pogodbi nezvesta stranka.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.
Če je več družbenikov pripravljeno kupiti poslovni delež, namreč postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. V takem primeru gre za skupno lastnino prodanega poslovnega deleža. Družbeniki, ki so imetniki istega poslovnega deleža, se lahko sporazumejo, da so v razmerju med njimi samimi udeleženi pri tem deležu po enakih ali različnih delih. Vendar pa iz navedene določbe jasno izhaja, da takšen sporazum učinkuje le med njimi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.