varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine
Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
najem – najemno razmerje – ustna pogodba – sprememba lastnika – konvalidacija ustne pogodbe – opozorilo pred odpovedjo
Tožeča stranka je z nakupom nepremičnine večstanovanjske stavbe vstopila v pravice prejšnjih lastnikov, torej tudi v pravice najemodajalca, kar pomeni, da stranki veže najemno razmerje, ki ga je imel toženec iz časa lastništva G… in poznejšimi lastniki in je na podlagi tako veljavne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati neprofitno najemnino. Posebno sklepanje najemne pogodbe s tožencem zato ni bilo potrebno.
Tožeča stranka je toženi stranki prvotno očitala dobavo letala s stvarno napako, ki ovira dogovorjeno oziroma običajno rabo letala. Čim pa tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljena funkcionalna pomanjkljivost letala ne vpliva na presojo obstoja odložnega pogoja za veljavnost pogodbe, je torej ocenila, da navedena pomanjkljivost letala ni bistvena, torej je mogoč le edini logičen zaključek, da je šlo za neznatno napako, ki pa se po 2. odstavku 592. člena OZ ne upošteva pri presoji odgovornosti zakupodajalca (tožene stranke) za napake v zakup dane stvari.
Po 2. odstavku 597. člena OZ najemnik lahko, če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za najemnika, od najemodajalca zahteva odpravo napak v primernem roku. Ni dvoma, da mora napako v izpolnitvi pogodbene obveznosti najemodajalca slednjemu najemnik notificirati in opredeliti do te mere, da je najemodajalcu jasno, v čem je nepravilna njegova izpolnitev oziroma kakšno napako mora odpraviti.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – upoštevanje invalidnine – odškodnina za strah – premoženjska škoda – denarna renta – upoštevanje nadurnega dela
Sodišče prve stopnje je odškodnino določilo v znesku 21.000,00 EUR in nato pravilno upoštevalo invalidnino, ki bi jo tožnik prejel, če bi živel 69,1 leta, kolikor trenutno znaša povprečna življenjska doba moškega v Sloveniji.
Odškodnina za strah se določi, če je bil intenziven in je dalj časa trajal. Sekundarnega strahu lažje intenzitete zato ni mogoče upoštevati.
Nadurnega dela ni mogoče upoštevati pri denarni renti oziroma ni mogoče denarne rente graditi na predpostavki, da bi tožnik, če bi se ne poškodoval, ves čas tudi nadurno delal.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
Tudi glede razširitve tožbenega zahtevka gre pojasniti, da je tožeča stranka glede na izvedeniško mnenje zvišala tožbeni zahtevek skladno z ugotovljenim stanjem dolga. Toženec takšni spremembi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni ugovarjal, sicer pa je sodišče tudi zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka dovolilo spremembo tožbe, katero je tožeča stranka pravilno spremenila do konca glavne obravnave (člen 184. ZPP).
Ravnanja toženca, ki je tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo za čas od 1. 2. 2008 do 30. 9. 2008 izplačal z zamudo, ni mogoče šteti kot protipravnega, saj je bila odločba o ustavitvi izplačevanja denarnega nadomestila od dne 1. 10. 2006 dalje izdana na podlagi sodbe delovnega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, o reintegraciji tožnika v delovno razmerje od 1. 10. 2006, nato pa odpravljena v obnovi upravnega postopka po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obe sodbi. Tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti zaradi zamude pri izplačilu denarnega nadomestila je zato zaradi pomanjkanja ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti neutemeljen.
Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
Ob soglasju pritožnika in nasprotne stranke, da je bila tožba umaknjena po nadomestni izpolnitvi, je na mestu uporaba stroškovnega pravila iz 158. člena ZPP.
invalidnost - invalidska pokojnina - invalidnost po tujih predpisih
Odločitev hrvaškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, ne vpliva na oceno invalidnosti v Sloveniji, saj se le-ta ugotavlja po slovenskih predpisih, po katerih pa pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma priznanje pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.