vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnilna zamudna sodba
Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
skupno premoženje - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu
V primerih gradenj, prezidav in dozidav stanovanjskih hiš so mogoči različni pravni položaji, ki imajo stvarnopravne učinke ali pa so vsaj podlaga zanje. Glede na okoliščine primera pridejo najpogosteje v poštev tisti, ki jih je mogoče subsumirati pod naslednje tri pravne institute: gradnja na tujem svetu, ustvaritev skupnega premoženja v zakonski zvezi ter skupna gradnja z dogovorom o stvarnopravnih učinkih. V obravnavani zadevi sta tožnica in prvotoženec zgradila prizidek na zemljišču, ki je last drugotoženke, zato ne pridejo v poštev pravila družinskega prava (2. odst. 51. člena ZZZDR). Pravila družinskega prava namreč veljajo le med zakoncema, medtem ko v konkretnem primeru nobeden od zakoncev ni bil lastnik sporne nepremičnine, marveč je bila to drugotoženka (mati prvotoženca). Pravno podlago predmetnega stvarnopravnega zahtevka tako predstavljajo določbe 24. do 26. člena ZTLR, ki se v obravnavani zadevi uporabljajo glede na čas nastanka spornega razmerja, te pa urejajo originarno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zaradi gradnje na tujem svetu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058528
OZ člen 419, 419/1, 419/2, 302, 302/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZOdvT člen 1, 1/2, 2, 2/1.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika - naznanitev cesije – dobrovernost – dokazilo o odstopu - ugovor izpolnitve – nepravilna izpolnitev – stroški odvetnika kot stranke
Ne drži, da bi moral o odstopu terjatve dolžnika nujno obvestiti odstopnik, niti ne stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (overjeno) pogodbo o odstopu terjatve. Ni važno, kdo dolžnika obvesti o odstopu terjatve; čim je dolžnik o odstopu terjatve novemu upniku obveščen, mora obveznost izpolniti novemu upniku.
Pravne storitve, ki jih odvetnik opravi sam zase oz. v svojo korist, ne pomenijo odvetniških storitev v smislu določb ZOdvT, odvetnik pa je tedaj, ko v postopku nastopa kot stranka, upravičen le do povračila stroškov, ki jih ima kot stranka.
priposestvovanje – dobra vera – zunajknjižno priposestvovanje – opravičljiva zmota priposestvovalca
Zmota o tem, da nepremičnina ni last priposestvovalca, je bila kljub temu, da ni preveril zemljiškoknjižnega stanja in da v odločbi, s katero je kot odškodnino v arondacijskem postopku prejel sosednjo nepremičnino, sporna parcela ni navedena, opravičljiva, in sicer zato, ker ga je v zmoto spravil predstavnik (singularnega) pravnega prednika toženke s tem, ko je v naravi napačno pokazal, da je zemljišče, dano kot del odškodnine za druga odvzeta zemljišča, tudi področje sporne parcele.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2.
nagrada stečajnemu upravitelju – odmera nagrade med stečajnim postopkom
Pri odmeri nagrade za sporno obdobje je treba upoštevati obseg opravljenega dela v tem obdobju v primerjavi z obsegom celotnega dela, določenega z načrtom poteka stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je bistveno vprašanje, ali so odnosi med strankama tako porušeni, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče (huda nesoglasja med učiteljem in ravnateljico šole), pri čemer ni bistveno, kdo je odgovoren, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. V konkretnem primeru pa je bistveno tudi, da tožena stranka tožnika dejansko ne more zaposliti, ker zanj nima dela, ki bi mu ga ponudila. Iz tega razloga je odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je tožnik nasprotoval, utemeljena.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
exceptio illegalis – uporaba pravilnika, ki je v nasprotju z zakonom – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo v skladu z ZASP-UPB1 potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožeča stranka ni imela, pač pa je enostransko sprejela Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP-UPB1 in zato ni veljaven.
V 11. členu Pravilnika 1998 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar to še ne pomeni, da bi do usklajevanja z rastjo cen prihajalo samodejno, brez kakršnekoli objave.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
razglasitev oporoke – začetek teka zastaralnega roka – izpodbijanje oporoke – vračunanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.