izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
exceptio illegalis – uporaba pravilnika, ki je v nasprotju z zakonom – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo v skladu z ZASP-UPB1 potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožeča stranka ni imela, pač pa je enostransko sprejela Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP-UPB1 in zato ni veljaven.
V 11. členu Pravilnika 1998 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar to še ne pomeni, da bi do usklajevanja z rastjo cen prihajalo samodejno, brez kakršnekoli objave.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-3. ZP-1 člen 26, 26/6, 67, 67/1, 68, 68/2, 69, 114, 114/6, 114/7, 157, 157/3.
enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - načelo materialne resnice - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi - omilitev sankcij
Obdolženčeva pravica v postopku o prekršku, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, je zagotovljena že z 22. členom Ustave. Upoštevajoč navedeno določbo in določila ZP-1 glede vabljenja obdolženca na zaslišanje, mora tako biti v vabilu na podajo pisnega zagovora obdolženec izrecno opozorjen o pravici, da lahko namesto predložitve pisnega zagovora zahteva ustno zaslišanje, kar izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 68. člena ZP-1, ki določa, da mora sodišče poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo v postopku.
Ne ZP-1 ne URS ne zahtevata, da mora sodišče obdolženca v primeru posplošenega pismenega zagovora pozvati na dopolnitev pisnega zagovora z navedbo konkretnih okoliščin, saj je obdolženčeva pravica tudi, da se ne zagovarja.
Pritožbene navedbe o nepravilno vodenem postopku preizkusa alkoholiziranosti ni mogoče upoštevati že iz razloga prekluzije, saj navedb v pritožbi, da teh dejstev obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji zaradi nezakonitega ravnanja sodišča, ker obdolženca ni pozvalo k dopolnitvi pisnega zagovora, ni mogoče sprejeti.
Razloge za omilitev sankcije je treba vrednotiti restriktivno, saj ne gre za redno odmero sankcije. Kot take posebne olajševalne okoliščine je zato vsekakor šteti le tiste, ki imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, očitno posebno olajševalno naravo za vsakogar in ne samo izključno za obravnavanega storilca v konkretnem primeru.
ZGD člen 30. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje člen 5, 5/2. Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica člen 3, 3/1.
ločitev zapuščine – ločitveni upniki – personalne meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - zapisnik
Ne ZVCP-1 ne Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ne predpisujeta vodenja zapisnika o ugotovljeni prekoračitvi hitrosti, temveč je vodenje zapisnika predpisano le z internim aktom policije. Pravilnik pa glede dokumentiranja v 15. členu določa le, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrženje predloga - objektivna in subjektivna identiteta predloga za izvršbo - samostojna procesna legitimacija stečajnega upravitelja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ
Znotraj stečajnega postopka pa ima stečajni upravitelj položaj posebnega procesnega organa, ki je po zakonu zadolžen za oblikovanje stečajne mase, za kar je dolžan skrbeti kot dober gospodar. Kot tak neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna za zagotovitev sodnega varstva pravice upnikov do poplačila, kamor sodi tudi vnovčenje stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Okoliščina, da se odgovornost delavca za škodo presoja blažje (ker ta odgovarja le za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti), je nerelevantna in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 87. člena ZZVZZ.
spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - zapadlost terjatve
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da terjatev tožeče stranke obstaja, napačno pa je zaključilo, da le-ta še ni zapadla, ker je napačno štelo to dejstvo za neprerekano in s tem za resnično.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda zavarovalnice - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da je (ne)obstoj vzročne zveze med določeno škodo, ki jo utrpi oškodovanec in protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe pravno vprašanje, vendar je podlaga za takšno oceno vedno dejanska (primerjaj številne odločbe VS RS, npr. II Ips 269/2008). Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti, temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnik sedanje težave trpel tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo.
rok za plačilo globe – zamuda s plačilom posameznega obroka – uklonilni zapor
Uklonilni zapor je sredstvo, s katerim naj se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
Ker je pritožnica vabilo na narok prejela kljub temu, da na naslovu, kamor ji je bil vročen, nima prijavljenega stalnega prebivališča, se na kršitev pravil o vročanju ne more več sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004611
ZPP člen 2, 2/1.
odškodnina - nadomestilo za odvzeto zemljišče - sanacija ceste - prekoračitev tožbenega zahtevka
Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023246
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-8. KZ-1 člen 295, 206, 206/2.
izločitev dokazov – utemeljeni razlogi za sum – vsebina odredbe za hišno preiskavo – informacije anonimnega vira – kataloško kaznivo dejanje – kaznivo dejanje ropa – združitev za izvrševanje ropa
Zgolj dejstvo, da preiskovalni sodnik v odredbi ni navedel vseh okoliščin, ki so razvidne iz predloga državnega tožilca in gradiva, ki ga je ta predložil s predlogom za odreditev ukrepa po 1. točki 1. odst. 150. člena ZKP, ni razlog za nezakonitost odredbe. Pomembno je namreč, da so podatki in dokazi, ki jih je imel preiskovalni sodnik v času odločanja o izdaji odredbe na razpolago, utemeljevali stopnjo verjetnosti konkretnega suma, predpisano za izdajo odredbe.
Utemeljeni razlogi za sum niso bili vzpostavljeni zgolj na podlagi splošnih okoliščin, temveč na podlagi zanesljivih informacij anonimnih virov, ki so bile s strani policije preverjene, obtoženca pa so nedvomno povezale z izvršenimi kaznivimi dejanji.
V primeru, da se dokazi pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov ne nanašajo na kataloška kazniva dejanja, se ne smejo uporabiti kot dokaz, pa čeprav so bili pridobljeni zakonito.
Združitev za izvrševanje ropa mora biti opravljena pred storitvijo kaznivega dejanja ropa, dogovor pa se mora nanašati na več ropov, ne le na tistega, ki ga je izvršilo dvoje ali več oseb, kar pomeni, da opis dejanja pod točko I, ki obtožencema očita le dogovor za eno kaznivo dejanje ropa dne 30.12.2008, ne zadošča za pravno opredelitev po 2. odst. 206. člena KZ-1.
sposobnost biti stranka – smrt stranke – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – vstop dedičev v pravdo – razširitev tožbe na novega toženca
Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Ker do prenehanja delovnega razmerja ni izrabila 24 dni letnega dopusta, je ob upoštevanju 166. člena ZDR in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa z dne 4. 11. 2003 upravičena do denarnega nadomestila.
dodaten sklep o dedovanju - skupno premoženje - sporna dejstva - zapuščina - kasneje najdeno premoženje - tožba v pravdnem postopku
Pritožnik, ni izkazal, da bi v zapuščino po pokojnem spadal delež na stanovanju, saj se kupoprodajna pogodba glasi le na njegovo vdovo. Predpostavka za izdajo takega dodatnega sklepa pa je nedvomno zanesljiv izkaz dedičev, da tako premoženje obstoji. Moral bo uveljavljati svoj zahtevek z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.
Če se upošteva, da je bilo prodanih stanovanj kar 132 jih zato tožena stranka objektivno ni mogla predati hkrati. Je okoliščina, ki gre v breme tožene stranke. Če bi mu predlagali, naj pride prevzeti stanovanje že prej, bi prišel takoj in plačal sočasno še preostanek kupnine. Zato tožnikovega pristanka na predlagani datum prevzema ni mogoče šteti kot pristanek na prenehanje dolžniške zamude ali celo odpoved pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.