postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
priposestvovanje – dobra vera – zunajknjižno priposestvovanje – opravičljiva zmota priposestvovalca
Zmota o tem, da nepremičnina ni last priposestvovalca, je bila kljub temu, da ni preveril zemljiškoknjižnega stanja in da v odločbi, s katero je kot odškodnino v arondacijskem postopku prejel sosednjo nepremičnino, sporna parcela ni navedena, opravičljiva, in sicer zato, ker ga je v zmoto spravil predstavnik (singularnega) pravnega prednika toženke s tem, ko je v naravi napačno pokazal, da je zemljišče, dano kot del odškodnine za druga odvzeta zemljišča, tudi področje sporne parcele.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine – interesi pogodbenih strank
Pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je bistveno vprašanje, ali so odnosi med strankama tako porušeni, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče (huda nesoglasja med učiteljem in ravnateljico šole), pri čemer ni bistveno, kdo je odgovoren, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. V konkretnem primeru pa je bistveno tudi, da tožena stranka tožnika dejansko ne more zaposliti, ker zanj nima dela, ki bi mu ga ponudila. Iz tega razloga je odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je tožnik nasprotoval, utemeljena.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrženje predloga - objektivna in subjektivna identiteta predloga za izvršbo - samostojna procesna legitimacija stečajnega upravitelja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ
Znotraj stečajnega postopka pa ima stečajni upravitelj položaj posebnega procesnega organa, ki je po zakonu zadolžen za oblikovanje stečajne mase, za kar je dolžan skrbeti kot dober gospodar. Kot tak neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna za zagotovitev sodnega varstva pravice upnikov do poplačila, kamor sodi tudi vnovčenje stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
ločitev zapuščine – ločitveni upniki – personalne meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Tožeča stranka je svoje obveznosti prelagala in se opravičevala, vendar rezultata, ki je bil določen v medsebojni pogodbi, ni bilo. Odločitev tožene stranke, da odstopi od pogodbe glede na takšno ravnanje in delo tožeče stranke, kot ga je pokazala, je bila zato pravilna.
obvezno zavarovanje v prometu - zamuda zavarovalnice - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da je (ne)obstoj vzročne zveze med določeno škodo, ki jo utrpi oškodovanec in protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe pravno vprašanje, vendar je podlaga za takšno oceno vedno dejanska (primerjaj številne odločbe VS RS, npr. II Ips 269/2008). Sodišče pri ocenjevanju vzročne zveze med poškodbo in konkretnim obsegom nastale škode ne sme razmejevati vzrokov, kot je to značilno za presojo deljene odgovornosti, temveč mora rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi tožnik sedanje težave trpel tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo.
priposestvovanje - dobra vera - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posest - dokazno breme
Prenos dokaznega bremena je utemeljilo s tem, da je zoper posestnika nepremičnine moč dokazovati, da ni bil v dobri veri, z objavljenim stanjem v zemljiški knjigi. V zvezi z vprašanjem dokazovanja dobrovernosti posestnika v obdobju veljave Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (od 1.9.1980 do 1.1.2003) in pred tem v času veljavnosti ODZ (pred drugo svetovno vojno in po njej), pa je bila sodna praksa enotna in dosledna, da mora, ker se dobrovernost posesti domneva, tožena stranka to domnevo izpodbiti in je zato dokazno breme na njej.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - zapisnik
Ne ZVCP-1 ne Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ne predpisujeta vodenja zapisnika o ugotovljeni prekoračitvi hitrosti, temveč je vodenje zapisnika predpisano le z internim aktom policije. Pravilnik pa glede dokumentiranja v 15. členu določa le, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023246
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-8. KZ-1 člen 295, 206, 206/2.
izločitev dokazov – utemeljeni razlogi za sum – vsebina odredbe za hišno preiskavo – informacije anonimnega vira – kataloško kaznivo dejanje – kaznivo dejanje ropa – združitev za izvrševanje ropa
Zgolj dejstvo, da preiskovalni sodnik v odredbi ni navedel vseh okoliščin, ki so razvidne iz predloga državnega tožilca in gradiva, ki ga je ta predložil s predlogom za odreditev ukrepa po 1. točki 1. odst. 150. člena ZKP, ni razlog za nezakonitost odredbe. Pomembno je namreč, da so podatki in dokazi, ki jih je imel preiskovalni sodnik v času odločanja o izdaji odredbe na razpolago, utemeljevali stopnjo verjetnosti konkretnega suma, predpisano za izdajo odredbe.
Utemeljeni razlogi za sum niso bili vzpostavljeni zgolj na podlagi splošnih okoliščin, temveč na podlagi zanesljivih informacij anonimnih virov, ki so bile s strani policije preverjene, obtoženca pa so nedvomno povezale z izvršenimi kaznivimi dejanji.
V primeru, da se dokazi pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov ne nanašajo na kataloška kazniva dejanja, se ne smejo uporabiti kot dokaz, pa čeprav so bili pridobljeni zakonito.
Združitev za izvrševanje ropa mora biti opravljena pred storitvijo kaznivega dejanja ropa, dogovor pa se mora nanašati na več ropov, ne le na tistega, ki ga je izvršilo dvoje ali več oseb, kar pomeni, da opis dejanja pod točko I, ki obtožencema očita le dogovor za eno kaznivo dejanje ropa dne 30.12.2008, ne zadošča za pravno opredelitev po 2. odst. 206. člena KZ-1.
rok za plačilo globe – zamuda s plačilom posameznega obroka – uklonilni zapor
Uklonilni zapor je sredstvo, s katerim naj se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor.
ZGD člen 30. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Grosuplje člen 5, 5/2. Pravilnik o načinu odvoza in odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica člen 3, 3/1.
dodaten sklep o dedovanju - skupno premoženje - sporna dejstva - zapuščina - kasneje najdeno premoženje - tožba v pravdnem postopku
Pritožnik, ni izkazal, da bi v zapuščino po pokojnem spadal delež na stanovanju, saj se kupoprodajna pogodba glasi le na njegovo vdovo. Predpostavka za izdajo takega dodatnega sklepa pa je nedvomno zanesljiv izkaz dedičev, da tako premoženje obstoji. Moral bo uveljavljati svoj zahtevek z ustrezno tožbo neposredno v pravdnem postopku.
Če se upošteva, da je bilo prodanih stanovanj kar 132 jih zato tožena stranka objektivno ni mogla predati hkrati. Je okoliščina, ki gre v breme tožene stranke. Če bi mu predlagali, naj pride prevzeti stanovanje že prej, bi prišel takoj in plačal sočasno še preostanek kupnine. Zato tožnikovega pristanka na predlagani datum prevzema ni mogoče šteti kot pristanek na prenehanje dolžniške zamude ali celo odpoved pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
OZ člen 288. ZIZ člen 53, 56, 61, 61/1, 61/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
umik predloga za izvršbo - delni umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - več sredstev in predmetov izvršbe - dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti in zato tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe.
Ker je pritožnica vabilo na narok prejela kljub temu, da na naslovu, kamor ji je bil vročen, nima prijavljenega stalnega prebivališča, se na kršitev pravil o vročanju ne more več sklicevati.
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Okoliščina, da se odgovornost delavca za škodo presoja blažje (ker ta odgovarja le za škodo, ki jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti), je nerelevantna in nima nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 87. člena ZZVZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004611
ZPP člen 2, 2/1.
odškodnina - nadomestilo za odvzeto zemljišče - sanacija ceste - prekoračitev tožbenega zahtevka
Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.