ločitev zapuščine – ločitveni upniki – personalne meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Zaradi neaktivnosti ločitvenih upnikov je tako prišlo do položaja, ko je zapuščinski postopek pravnomočno končan, sklep o ločitvi zapuščine pa zaradi pritožbe dediča še ni pravnomočen. Gre torej za primer, ko bi bilo potrebno o ločitvi zapuščine odločati po zaključenem zapuščinskem postopku, to pa ni mogoče. Po določilu 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, torej tudi ločitvene upnike, v kolikor jim ni dana pravica, da uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Ločitvenim upnikom v tem postopku ta pravica ni bila dana, zato jih veže pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je dedič podedoval vse zapustnikovo premoženje. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se je dedičevo premoženje združilo z zapustnikovim in tako ločitev zapuščine ni več mogoča.
OZ člen 288. ZIZ člen 53, 56, 61, 61/1, 61/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
umik predloga za izvršbo - delni umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - več sredstev in predmetov izvršbe - dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih
V okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni obrazložilo obračuna upnikovih terjatev, ki ga je opravilo v tej zadevi, zaradi česar njegove odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti in zato tudi ne odgovoriti na pritožbene navedbe.
priposestvovanje - dobra vera - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posest - dokazno breme
Prenos dokaznega bremena je utemeljilo s tem, da je zoper posestnika nepremičnine moč dokazovati, da ni bil v dobri veri, z objavljenim stanjem v zemljiški knjigi. V zvezi z vprašanjem dokazovanja dobrovernosti posestnika v obdobju veljave Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (od 1.9.1980 do 1.1.2003) in pred tem v času veljavnosti ODZ (pred drugo svetovno vojno in po njej), pa je bila sodna praksa enotna in dosledna, da mora, ker se dobrovernost posesti domneva, tožena stranka to domnevo izpodbiti in je zato dokazno breme na njej.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-3. ZP-1 člen 26, 26/6, 67, 67/1, 68, 68/2, 69, 114, 114/6, 114/7, 157, 157/3.
enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - načelo materialne resnice - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zaslišanje obdolženca - pisni zagovor - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi - omilitev sankcij
Obdolženčeva pravica v postopku o prekršku, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, je zagotovljena že z 22. členom Ustave. Upoštevajoč navedeno določbo in določila ZP-1 glede vabljenja obdolženca na zaslišanje, mora tako biti v vabilu na podajo pisnega zagovora obdolženec izrecno opozorjen o pravici, da lahko namesto predložitve pisnega zagovora zahteva ustno zaslišanje, kar izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 68. člena ZP-1, ki določa, da mora sodišče poskrbeti, da nevednost ali nepoučenost obdolženca in drugih udeležencev v postopku ni v škodo pravicam, ki jim gredo v postopku.
Ne ZP-1 ne URS ne zahtevata, da mora sodišče obdolženca v primeru posplošenega pismenega zagovora pozvati na dopolnitev pisnega zagovora z navedbo konkretnih okoliščin, saj je obdolženčeva pravica tudi, da se ne zagovarja.
Pritožbene navedbe o nepravilno vodenem postopku preizkusa alkoholiziranosti ni mogoče upoštevati že iz razloga prekluzije, saj navedb v pritožbi, da teh dejstev obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji zaradi nezakonitega ravnanja sodišča, ker obdolženca ni pozvalo k dopolnitvi pisnega zagovora, ni mogoče sprejeti.
Razloge za omilitev sankcije je treba vrednotiti restriktivno, saj ne gre za redno odmero sankcije. Kot take posebne olajševalne okoliščine je zato vsekakor šteti le tiste, ki imajo v vseh primerih, v katerih se pojavljajo, očitno posebno olajševalno naravo za vsakogar in ne samo izključno za obravnavanega storilca v konkretnem primeru.
Lastnik vozila mora za svoje trditve, da ni bil voznik vozila, navesti pravno relevantne dokaze, pri čemer mora tako obstoj kot tudi pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti (le v takem primeru je namreč izvedba dokaza obvezna), zgolj z izjavo, da je vozil J. iz Ria, pa obdolženec ni zadostil temu dokaznemu bremenu, saj ni predložil nobenih dokazov, da je tujec inkriminiranega dne res prebival v Republiki Sloveniji.
kolesarska dirka – poškodba udeleženca kolesarske dirke – odgovornost kolesarja – trčenje kolesa in avtomobila
Ker izven zaprtega dela kolesarskega maratona veljajo cestnoprometni predpisi, je bil kolesar le-te dolžan spoštovati in je zato, ker jih je kršil, odgovoren za nastalo škodo.
ZGD-1 člen 395, 395/1, 397, 397/1, 501, 501/1, 522.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbe
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – rok za razveljavitev sodne poravnave – prekluzivni rok – neuporaba pravila o zastaranju – pretrganje zastaranja – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti ali iz drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari
Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.
umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska - utesnitev zahtevka
Umik tožbe mora biti jasen in izrecen in na dejstvo, da bi lahko šlo za umik tožbe ne more sodišče sklepati samo na podlagi nekih okoliščin, kot je npr. sporočilo o plačilu zneska.
Uredba Komisije (ES) št. 189/2006 z dne 2. februarja 2006 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2094/2005 člen 18.
predlog za izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov z uporabo standardnega obrazca - potrdilo o izvršljivosti - Uredba (ES) 1896/2006 - Uredba (ES) 805/2004
V konkretnem primeru je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov; torej na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, ne pa na podlagi evropskega plačilnega naloga.
Pritožbena navedba, da se obdolženec preživlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave in da do premoženjske koristi prihaja z izsiljevanjem, nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Obdolženec je bil namreč spoznan za krivega storitve enega kaznivega dejanja izsiljevanja ter nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, pri čemer pogojne obsodbe, ki je izbrisana iz kazenske evidence, ni mogoče upoštevati, saj bi bil v nasprotnem primeru izbris obsodb iz kazenske evidence brez pomena.
prijava terjatve v stečajnem postopku – poplačilo iz stečajne mase – konverzija nedenarnih terjatev v denarne terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti znamke – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – oblikovalna sodba
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.