spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - zapadlost terjatve
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe obrazložilo, da terjatev tožeče stranke obstaja, napačno pa je zaključilo, da le-ta še ni zapadla, ker je napačno štelo to dejstvo za neprerekano in s tem za resnično.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - zapisnik
Ne ZVCP-1 ne Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ne predpisujeta vodenja zapisnika o ugotovljeni prekoračitvi hitrosti, temveč je vodenje zapisnika predpisano le z internim aktom policije. Pravilnik pa glede dokumentiranja v 15. členu določa le, da je za dokumentiranje meritev obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (na primer časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023246
ZKP člen 214, 214/1, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-8. KZ-1 člen 295, 206, 206/2.
izločitev dokazov – utemeljeni razlogi za sum – vsebina odredbe za hišno preiskavo – informacije anonimnega vira – kataloško kaznivo dejanje – kaznivo dejanje ropa – združitev za izvrševanje ropa
Zgolj dejstvo, da preiskovalni sodnik v odredbi ni navedel vseh okoliščin, ki so razvidne iz predloga državnega tožilca in gradiva, ki ga je ta predložil s predlogom za odreditev ukrepa po 1. točki 1. odst. 150. člena ZKP, ni razlog za nezakonitost odredbe. Pomembno je namreč, da so podatki in dokazi, ki jih je imel preiskovalni sodnik v času odločanja o izdaji odredbe na razpolago, utemeljevali stopnjo verjetnosti konkretnega suma, predpisano za izdajo odredbe.
Utemeljeni razlogi za sum niso bili vzpostavljeni zgolj na podlagi splošnih okoliščin, temveč na podlagi zanesljivih informacij anonimnih virov, ki so bile s strani policije preverjene, obtoženca pa so nedvomno povezale z izvršenimi kaznivimi dejanji.
V primeru, da se dokazi pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov ne nanašajo na kataloška kazniva dejanja, se ne smejo uporabiti kot dokaz, pa čeprav so bili pridobljeni zakonito.
Združitev za izvrševanje ropa mora biti opravljena pred storitvijo kaznivega dejanja ropa, dogovor pa se mora nanašati na več ropov, ne le na tistega, ki ga je izvršilo dvoje ali več oseb, kar pomeni, da opis dejanja pod točko I, ki obtožencema očita le dogovor za eno kaznivo dejanje ropa dne 30.12.2008, ne zadošča za pravno opredelitev po 2. odst. 206. člena KZ-1.
sposobnost biti stranka – smrt stranke – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – vstop dedičev v pravdo – razširitev tožbe na novega toženca
Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Ker do prenehanja delovnega razmerja ni izrabila 24 dni letnega dopusta, je ob upoštevanju 166. člena ZDR in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa z dne 4. 11. 2003 upravičena do denarnega nadomestila.
podjemna pogodba – pogodba o delu - odstop od pogodbe – odstop od pogodbe brez naknadnega roka
Tožeča stranka je svoje obveznosti prelagala in se opravičevala, vendar rezultata, ki je bil določen v medsebojni pogodbi, ni bilo. Odločitev tožene stranke, da odstopi od pogodbe glede na takšno ravnanje in delo tožeče stranke, kot ga je pokazala, je bila zato pravilna.
kolesarska dirka – poškodba udeleženca kolesarske dirke – odgovornost kolesarja – trčenje kolesa in avtomobila
Ker izven zaprtega dela kolesarskega maratona veljajo cestnoprometni predpisi, je bil kolesar le-te dolžan spoštovati in je zato, ker jih je kršil, odgovoren za nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – rok za razveljavitev sodne poravnave – prekluzivni rok – neuporaba pravila o zastaranju – pretrganje zastaranja – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti ali iz drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari
Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.
Uredba Komisije (ES) št. 189/2006 z dne 2. februarja 2006 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2094/2005 člen 18.
predlog za izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov z uporabo standardnega obrazca - potrdilo o izvršljivosti - Uredba (ES) 1896/2006 - Uredba (ES) 805/2004
V konkretnem primeru je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov; torej na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, ne pa na podlagi evropskega plačilnega naloga.
ZGD-1 člen 395, 395/1, 397, 397/1, 501, 501/1, 522.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbe
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska - utesnitev zahtevka
Umik tožbe mora biti jasen in izrecen in na dejstvo, da bi lahko šlo za umik tožbe ne more sodišče sklepati samo na podlagi nekih okoliščin, kot je npr. sporočilo o plačilu zneska.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061915
ZGD-1 člen 8, 545, 545/1, 547. OZ člen 433. ZMZPP člen 2, 12, 12/1, 12/2, 17.
koncern – obvladujoča družba - kvalificirani dejanski koncern - prevzem premoženjske celote - ugotavljanje vsebine tujega prava - uporaba prava glede pravnega položaja pravne osebe – teorija inkorporacije – navezne okoliščine – kriterij najtesnejše zveze
ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.
Stranka kolektivne pogodbe je upravičen predlagatelj postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem se predlog nanaša na izvrševanje kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe, in ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Slednjega mora izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-a, 12, 157, 164, 249, ZUP člen 235, 235/1.
družinska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Družinska pokojnina se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevi dalje in največ šest mesecev za nazaj.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.