SZ člen 24, 24/1, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 105, 105/2.
etažni lastniki kot tožniki - upravnik kot pooblaščenec – pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - zastopanje etažnih lastnikov pred sodiščem – redno upravljanje – navedba tožnikov
Stališče prvostopnega sodišča, da v predmetnem sporu določbe ZPP o pooblaščencih niso uporabljive zato, ker so lastniki stanovanj s 3. členom Pogodbe o upravljanju upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih zadevah, ne pomeni, da posameznih lastnikov kot tožnikov v tožbi ni potrebno navesti. To stališče sodišča prve stopnje je pravilno samo toliko, da posebno pravdno pooblastilo tistih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, ni potrebno. Po določilu 29. člena takrat veljavnega SZ upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. To pa ne pomeni, da zastopa tudi tiste lastnike, ki pogodbe o upravljanju (v katerih je določeno, da upravnik zastopa lastnike tudi v postopkih pred sodišči) niso podpisali. Določbe veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju imajo sicer pravni učinek tudi za tiste lastnike, ki pogodbe niso podpisali, vendar pa s pogodbo dano pravdno pooblastilo presega okvir rednega upravljanja.
Postopanje sodišča, ki ni odločilo o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov (postavitev novega sodnega izvedenca), je v nasprotju z določbo 287. člena ZPP, ki sodišču nalaga obrazložene odločitve o vseh dokaznih predlogih strank. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker pogoji za postavitev novega sodnega izvedenca (pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca je jasno, popolno in skladno s samim seboj ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, v zvezi s podanimi tožničinimi pripombami so dana pojasnila sodnega izvedenca), niso bili izpolnjeni.
Pritožnika v pritožbi, s katero izpodbijata sklep prvostopenjskega sodišča z dne 26. 2. 2010, utemeljeno opozarjata, da sta bila s pravnim poukom, ki je bil podan ob izdaji sklepa z dne 2. 2. 2010 napotena, da se pritožba vloži v dveh izvodih. Če sta pritožnika ravnala skladno s podanim pravnim poukom iz sklepa z dne 2. 2. 2010, zaradi tega ne moreta trpeti škodljivih posledic v smislu zavrženja take pritožbe, čeprav ni bila predložena v zadostnem številu izvodov skladno s 106. členom ZPP.
ZDDO člen 72. ZJU člen 24. ZDR člen 206. ZOR člen 154, 376. OZ člen 131, 352.
zastaranje - reparacija - plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Čeprav je tožnica v sporu glede sklepa o razrešitvi z dne 1. 3. 1999 uspela, to nima neposrednega vpliva na veljavnost kasnejših odločb o razporeditvi oziroma o določitvi plače. Ker so te kasnejše odločbe postale dokončne in pravnomočne in je tožnica na njihovi podlagi prejemala plačo, do višje plače za to obdobje ni upravičena.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
življenjsko zavarovanje – odkupna vrednost police – zastavni upnik – zastava življenjskega zavarovanja
V konkretnem primeru je bila polica življenjskega zavarovanja sklenjena za obdobje 25 let, kar pomeni, da je zavarovanka na podlagi sklenjene pogodbe pridobila upravičenje do izplačila zavarovalne vsote po izteku navedenega obdobja, če se zavarovalni rizik (smrt zavarovanke) v tem času ne bi zgodil. Ker gre v tem primeru tako za pogodbo, ki preneha tudi ob doživetju zavarovanke dogovorjene časovne dobe, zato ne gre za primer, ki ga ureja 954. člen ZOR v smislu enostranskega upravičenja sklenitelja življenjskega zavarovanja za odkup zavarovalne police.
Po svoji pravni naravi pomeni zastava police življenjskega zavarovanja zastavo terjatve, ki iz te police izhaja. Dokler terjatev, ki je ponujena v zavarovanje, še ni zapadla, zastavni upnik kljub izpolnitvi pogoja za uveljavljanje zastavne pravice, kot izhaja iz zastavne pogodbe (neplačilo obveznosti zastavnega dolžnika), svoje zastavne pravice ne more uspešno uveljavljati od dolžnika zastavljene terjatve.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Tožnica je bila za polni delovni čas zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov, na delovnem mestu predavateljice pa je opravljala delo v povečanem obsegu. Za to delo se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve. Z upoštevanjem teh dodatkov se vrednotijo le učne ure, ki so opravljene med polnim delovnim časom.
Pritožbena navedba, da se obdolženec preživlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave in da do premoženjske koristi prihaja z izsiljevanjem, nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Obdolženec je bil namreč spoznan za krivega storitve enega kaznivega dejanja izsiljevanja ter nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, pri čemer pogojne obsodbe, ki je izbrisana iz kazenske evidence, ni mogoče upoštevati, saj bi bil v nasprotnem primeru izbris obsodb iz kazenske evidence brez pomena.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 81, 81/1. ZPP člen 199, 201.
zavarovanje dokazov
Dokazni predlog za odreditev hrambe SMS in MMS sporočil mobilne telefonije ni pravno pomemben za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, temveč je lahko pomemben le za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo. Iz tega razloga je v sporu, v katerem delodajalec (tožnik) uveljavlja le ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, predlog za zavarovanje tega dokaza, podan s strani zavarovanke (stranskega intervenienta na strani tožene stranke – zavoda) neutemeljen.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
osebni stečaj - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju – odpust dolga v osebnem stečaju
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.