sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
Nejasno pogodbeno določilo je le tisto določilo, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče enopomensko opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo kakšnih drugih metod razlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev
Pri ugotavljanju, ali gre za večje število delavcev v smislu 96. člena ZDR, je treba upoštevati vse delavce, katerih delo je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno, kar pomeni, tako delavce, ki so prejeli redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot tudi delavce, ki so sami podali odpovedi in se zaposlili pri drugem delodajalcu (ki je v povezavi s toženo stranko), in delavce, katerim je tožena stranka ponudila nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je kako drugače uredila njihov status.
ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1. ZIZ člen 15, 16, 16/4.
nedovoljena pritožba
Ker osebi, navedeni kot podpisnici pritožbe, nista stranki tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanju neposredno ne nanaša, prav tako pa nista zakoniti zastopnici in niti navedeni kot pooblaščenki upnika, njuna pritožba ni dovoljena in jo je potrebno zavreči.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
Pritožnika v pritožbi, s katero izpodbijata sklep prvostopenjskega sodišča z dne 26. 2. 2010, utemeljeno opozarjata, da sta bila s pravnim poukom, ki je bil podan ob izdaji sklepa z dne 2. 2. 2010 napotena, da se pritožba vloži v dveh izvodih. Če sta pritožnika ravnala skladno s podanim pravnim poukom iz sklepa z dne 2. 2. 2010, zaradi tega ne moreta trpeti škodljivih posledic v smislu zavrženja take pritožbe, čeprav ni bila predložena v zadostnem številu izvodov skladno s 106. členom ZPP.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Tožnica je bila za polni delovni čas zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov, na delovnem mestu predavateljice pa je opravljala delo v povečanem obsegu. Za to delo se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve. Z upoštevanjem teh dodatkov se vrednotijo le učne ure, ki so opravljene med polnim delovnim časom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061915
ZGD-1 člen 8, 545, 545/1, 547. OZ člen 433. ZMZPP člen 2, 12, 12/1, 12/2, 17.
koncern – obvladujoča družba - kvalificirani dejanski koncern - prevzem premoženjske celote - ugotavljanje vsebine tujega prava - uporaba prava glede pravnega položaja pravne osebe – teorija inkorporacije – navezne okoliščine – kriterij najtesnejše zveze
ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
Postopanje sodišča, ki ni odločilo o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov (postavitev novega sodnega izvedenca), je v nasprotju z določbo 287. člena ZPP, ki sodišču nalaga obrazložene odločitve o vseh dokaznih predlogih strank. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker pogoji za postavitev novega sodnega izvedenca (pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca je jasno, popolno in skladno s samim seboj ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, v zvezi s podanimi tožničinimi pripombami so dana pojasnila sodnega izvedenca), niso bili izpolnjeni.
preizkus terjatev - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka – določna opredelitev prijavljene terjatve
V smislu določne opredelitve prijavljene terjatve mora zahtevek zato vsebovati znesek glavnice terjatve ter (v kolikor ga uveljavlja) določljiv obrestni zahtevek za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti (2. in 5. odst. 60. člena ZFPPIPP). Ker je predpostavka za pridobitev procesne legitimacije upnikov v stečajnem postopku obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka, upniki niso dolžni kot del zahtevka za priznanje terjatve v postopku uveljavljati tudi obresti, ki od prijavljene terjatve tečejo od začetka stečajnega postopka dalje v smislu 256. člena ZFPPIPP.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
SZ člen 24, 24/1, 29, 31, 31/1, 31/2, 31/3. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 105, 105/2.
etažni lastniki kot tožniki - upravnik kot pooblaščenec – pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - zastopanje etažnih lastnikov pred sodiščem – redno upravljanje – navedba tožnikov
Stališče prvostopnega sodišča, da v predmetnem sporu določbe ZPP o pooblaščencih niso uporabljive zato, ker so lastniki stanovanj s 3. členom Pogodbe o upravljanju upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih zadevah, ne pomeni, da posameznih lastnikov kot tožnikov v tožbi ni potrebno navesti. To stališče sodišča prve stopnje je pravilno samo toliko, da posebno pravdno pooblastilo tistih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, ni potrebno. Po določilu 29. člena takrat veljavnega SZ upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. To pa ne pomeni, da zastopa tudi tiste lastnike, ki pogodbe o upravljanju (v katerih je določeno, da upravnik zastopa lastnike tudi v postopkih pred sodišči) niso podpisali. Določbe veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju imajo sicer pravni učinek tudi za tiste lastnike, ki pogodbe niso podpisali, vendar pa s pogodbo dano pravdno pooblastilo presega okvir rednega upravljanja.
ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 81, 81/1. ZPP člen 199, 201.
zavarovanje dokazov
Dokazni predlog za odreditev hrambe SMS in MMS sporočil mobilne telefonije ni pravno pomemben za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, temveč je lahko pomemben le za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo. Iz tega razloga je v sporu, v katerem delodajalec (tožnik) uveljavlja le ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, predlog za zavarovanje tega dokaza, podan s strani zavarovanke (stranskega intervenienta na strani tožene stranke – zavoda) neutemeljen.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.