ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP pred novelo ZPP-D, ki je začela veljati 1.10.2008, v primeru zamude roka za predložitev listin ni predvideval sankcije prekluzije. Šlo je za sodni rok, ki ni prekluzivne narave.
Tožnik je upravičen do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganja v stanovanje, če je imel soglasje toženke oz. njenega pravnega prednika.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0057070
ZOR člen 214, 219, 360, 369, 372. OZ člen 347, 580. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZEKom člen 8, 164.
posodbena pogodba – stavbna pravica – dogovor o rabi tuje nepremičnine – prekoračitev dogovorjenega obsega rabe – uporabnina – nadomestilo za doseženo korist – zakonske zamudne obresti – zastaranje obrestnega zahtevka
S tem, ko je toženka na RTV pretvornik brez soglasja tožnikov namestila sistem M., je prekoračila v letu 1992 s strani tožnikov dovoljeno rabo njunega zemljišča. RTV pretvornik je sicer toženkina last, vendar pa stoji na zemljišču tožnikov, zato je toženka v tem obsegu brez pravne podlage uporabila nepremičnino tožnikov v svojo korist, saj za to oddajanje dela pretvornika prejema najemnino. Zato imata tožnika pravico do nadomestila za doseženo korist.
Obresti so stranske terjatve, ki delijo usodo glavne terjatve. Veljavnost stranske terjatve je odvisna od veljavnosti glavne terjatve.
ZD člen 60, 76, 173, 173/1, 174, 174/1, 210, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke – priznanje veljavnosti oporoke – pravnomočnost sodbe – izredno pravno sredstvo – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – tožbeni zahtevek – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Nesklepčnost tožbe je podana tudi, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Če so tožniki sporno parcelo pridobili s priposestvovanjem, torej na originaren način, se sodno varstvo zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Tožniki pa niso postavili ugotovitvenega tožbenega zahtevka, pač pa samo dajatveni tožbeni zahtevek, ki pa ne zadostuje za odločanje na pravni podlagi, ki se zatrjuje v tožbi, torej za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Lastninska pravica se v tem primeru ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj takšne pravice, pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.
veljavna sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih - sporazum o solastniških deležih - nadomestitev soglasja etažnega lastnika k pogodbi o medsebojnih razmerjih
Kadar imajo etažni lastniki, ki s pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij soglašajo, več kot ¾ solastninskih deležev, lahko sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki zavezuje tudi ostale lastnike etažnih enot. Pravovarstveni interes za nadomestitev soglasja ostalih lastnikov etažnih enot, ki je predpostavka za dopustnost zahteve za sodno varstvo, zato ni podan.
Sporazum o določitvi ali spremembi solastniških deležev in sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih zavezuje le tiste od etažnih lastnikov, ki ga sprejmejo. Pravni interes za nadomestitev soglasja k takemu sporazumu je zato podan, če katerikoli od etažnih lastnikov soglasje k takemu sporazumu odklanja.
Menjava strešne kritine je posel rednega upravljanja. Pogodbeni strošek, ki je nastal, so dolžni poravnati vsi stanovalci. Ta strošek je treba poravnati takšnega, kot je nastal. Na to ne vpliva navedba toženke, da bi bila neka druga pogodba morda ugodnejša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060593
ZPPSL člen 80, 80/2. OZ člen 132, 168, 168/1, 440. SPZ člen 39, 64, 92.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja tuje stvari – prehod lastninske pravice – škoda
Če nekdo kot nelastnik odtuji premičnine, last tožnice, tretjemu, takšna pogodba ni nična. Vendar pa tožnice kot lastnice v ničemer ne zavezuje ali kakorkoli pravno učinkuje zoper njo. Takšen pravni posel v ničemer ne ovira njenih lastninskopravnih upravičenj (od tretjega bi lahko zahtevala vrnitev svojih stvari).