Stranka kolektivne pogodbe je upravičen predlagatelj postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem se predlog nanaša na izvrševanje kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe, in ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Slednjega mora izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
Pritožnika v pritožbi, s katero izpodbijata sklep prvostopenjskega sodišča z dne 26. 2. 2010, utemeljeno opozarjata, da sta bila s pravnim poukom, ki je bil podan ob izdaji sklepa z dne 2. 2. 2010 napotena, da se pritožba vloži v dveh izvodih. Če sta pritožnika ravnala skladno s podanim pravnim poukom iz sklepa z dne 2. 2. 2010, zaradi tega ne moreta trpeti škodljivih posledic v smislu zavrženja take pritožbe, čeprav ni bila predložena v zadostnem številu izvodov skladno s 106. členom ZPP.
ZDDO člen 72. ZJU člen 24. ZDR člen 206. ZOR člen 154, 376. OZ člen 131, 352.
zastaranje - reparacija - plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Čeprav je tožnica v sporu glede sklepa o razrešitvi z dne 1. 3. 1999 uspela, to nima neposrednega vpliva na veljavnost kasnejših odločb o razporeditvi oziroma o določitvi plače. Ker so te kasnejše odločbe postale dokončne in pravnomočne in je tožnica na njihovi podlagi prejemala plačo, do višje plače za to obdobje ni upravičena.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – ugovorni razlogi
Zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče ugovarjati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu in predmetu izvršbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 72. ZPP člen 165, 165/3.
vezanost na izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis – učinek izvršljivosti – stroški pritožbe
Učinek neposredne izvršljivosti ima le tisti del notarskega zapisa, glede katerega sta stranki določili neposredno izvršljivost in v to njuno odločitev, izvršilno sodišče ne more posegati.
Pri odločanju o stroških postopka je odločilen končni uspeh glede sprejete odločitve v ponovljenem postopku in je povsem nepomembno, ali je stranka s pritožbo uspela in dosegla razveljavitev sklepa in ponovno odločanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO –CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063420
ZPP člen 8.
dokazovanje – neizdelan končni obračun – tožba na podlagi začasnih situacij
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da bi bil končni obračun lahko edino dokazno sredstvo za dokazovanje terjatev tožeče stranke in da iz razloga, ker ni bil, opravljena terjatev tožeči stranki ni dokazana, s tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izvajalo druge ponujene dokaze v smeri ugotavljanja spornih dejstev.
ZPP pred novelo ZPP-D, ki je začela veljati 1.10.2008, v primeru zamude roka za predložitev listin ni predvideval sankcije prekluzije. Šlo je za sodni rok, ki ni prekluzivne narave.
Tožnik je upravičen do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganja v stanovanje, če je imel soglasje toženke oz. njenega pravnega prednika.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062859
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 116, 116/1, 116/2. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasno plačilo sodne takse – opozorilo na posledice nepravočasnega plačila sodne takse – opravičljivi razlogi za zamudo – zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko.
Zaznambo spora lahko predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico.
Če pride med zdravljenjem, za katerega je dal bolnik privolitev, do zapletov, zaradi katerih se zdravljenje podaljša ali tudi do nesrečnih posledic, ni zdravnikove odgovornosti, ker je z osveščeno privolitvijo „prevaljena“ na bolnikova ramena. Če pa zdravnik v okviru pojasnilne dolžnosti ni opozoril bolnika na morebitne zaplete in nesrečne posledice in ta ni dal privolitve v tako zdravljenje, do prevalitve odgovornosti ne pride. Zato je podana zdravnikova odgovornost za zaplete in nesrečne posledice tudi, če je sicer zdravljenje potekalo strokovno neoporečno.
Na domnevno privolitev bi se bilo mogoče sklicevati v primeru situacij, ko bolnikovega soglasja za poseg ni mogoče pridobiti takoj, bolniku pa grozi življenjska nevarnost ali težka poškodba njegovega zdravja (npr. če se med operacijo izkaže, da je potrebno storiti kaj drugega, kot je bilo z bolnikom dogovorjeno). V takšnem primeru se pomanjkanje soglasja, ki bi ga bolnik dal, če bi vedel za medicinsko nujnost razširjenega posega, odpravi na podlagi hipotetične volje.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
ZTLR člen 24, 25, 26, 29, 55. SPZ člen 27, 43, 44, 45. ZLNDL člen 3, 7.
priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini
Gradnja na zemljišču v družbeni lastnini graditelju načeloma ni zagotavljala lastninske pravice na zemljišču po pravilu gradnje na tujem zemljišču, vendar v konkretnem primeru ni šlo za prenos lastninske pravice iz družbene v zasebno last, tožeča stranka pa naj bi razpolagala z ustreznimi dovoljenji za gradnjo objekta, kar daje tožeči stranki lastninskopravna upravičenja, posebej glede na kasnejše zakonske spremembe, ki so zagotovile enakost vseh oblik lastninske pravice in kasneje tudi odpravile družbeno lastnino.
Po določbi 403. člena ZFPPIPP je kot pravno sredstvo proti sklepu o začetku postopka predviden ugovor. V 2. odst. 403. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko upnik z ugovorom uveljavlja tudi da je preizkusno obdobje prekratko. Iz navedene določbe izhaja, da ni predvideno, da bi bilo mogoče preizkusno obdobje iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti skrajšati, prav tako pa tudi, da je ugovor dopusten le upniku. To pa pomeni da dolžnik nima pravice do ugovora in posledično nima možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.