ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 62/3. SPZ člen 33, 271. ZUP člen 260, 260-9, 265.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - stranka v postopku - imetnik služnostne in stavbne pravice
Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki je imetnik služnostne oziroma stavbne pravice, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, lahko dokaže z overjeno listino, da je imetnica te pravice. Tožeča stranka pa imetništva služnostne in stavbne pravice ne dokazuje z listinami, temveč s trditvami, da je pravico služnosti priposestvovala, stavbno pravico pa naj bi pridobila na podlagi 2. odstavka 271. člena SPZ. Verjetnost pridobitve služnostne oziroma stavbne pravice na originaren način bi tožnica lahko kvečjemu izkazala, če pogoji, ki morajo biti po zakonu izpolnjeni za tako pridobitev pravice, ne bi bili sporni.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3, 66/1-7, 66/2. ZUP člen 9, 9/1, 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - načelo zaslišanja stranke
Tožnika sta v postopku imela možnost, da v zadevi pojasnita svoja stališča v zvezi z nameravano gradnjo z vidika varstva njunih osebnih, konkretnih in na predpis oprtih pravic in pravnih koristi, vezanih na njuni nepremičnini, zaradi katerih sta dosegla položaj stranskega udeleženca, to je tudi v tistem delu, v katerem sta menila, da gradnja posega v njun pravni interes, povezan z določitvijo pripadajočega zemljišča k obstoječim objektom.
ZGO-1 člen 62, 62/4, 73, 73/2, 191, 191/1, 191/5. ZUP člen 260, 260/9.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka - dopustnost obnove postopka - stranka v postopku
5. odstavek, za razliko od 1. odstavka 191. člena ZGO-1, posebej ureja položaj, ki se nanaša na spremembo veljavnega gradbenega dovoljenja in to spremembo veže izključno na uporabo določb 73. člena ZGO-1. To pomeni, da ZGO-1 za spremembo gradbenega dovoljenja, čeprav je bilo izdano na podlagi ZGO, v nobenem primeru ne določa uporabe materialnih in procesnih določb starega ZGO, temveč izključno uporabo 73. člena ZGO-1, ki tudi sicer velja za spremembo gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi novega ZGO-1.
Zakonska zahteva iz 2. odstavka 73. člena ZGO-1, da se gradbeno dovoljenje spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo izdano, se nanaša zgolj na vrsto postopka (skrajšani ali posebni ugotovitveni postopek), kar pa ne pomeni, da pri spremembi gradbenega dovoljenja ni treba upoštevati procesnih določil, ki veljajo v času odločanja o spremembi gradbenega dovoljenja.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - metoda cenitve
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 119, 119/1, 119/1-1, 166, 166/2, 166/3. ZPlaSS člen 140, 140/1, 141.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - začasni sklep za zavarovanje - blokada sredstev na bančnem računu - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - ravnanje zavezanca - objektivne okoliščine - omejitve davčne izvršbe oziroma zavarovanja
Glede na besedilo 1. odstavka 111. člena ZDavP-2 se za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ne zahteva utemeljen sum, da bi davčni zavezanec sam namenoma onemogočil ali precej otežil izpolnitev obveznosti, ampak zadošča obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. Pri tem posameznih okoliščin ni mogoče presojati izolirano, vsake zase, ampak jih je treba oceniti v povezavi z vsemi ostalimi ugotovljenimi dejstvi.
Neutemeljen je ugovor, da je sklep nezakonit, ker iz njega ne izhaja, da bi prvostopenjski organ pri njegovi izdaji upošteval omejitve davčne izvršbe na denarna sredstva posameznika iz 2. in 3. odstavka 166. člena ZDavP-2. Katere omejitve (davčne izvršbe oziroma zavarovanja) iz omenjenega člena naj bi bile konkretno kršene, tožnik ne pojasni. Kolikor s tem ugovorom uveljavlja, da bi moral davčni organ v izreku sklepa o zavarovanju obvezno našteti vse možne, ob izdaji sklepa sicer šele hipotetične omejitve, tožniku ni mogoče pritrditi. Banka kot (profesionalni) ponudnik plačilnih storitev je zakonske omejitve pri izvrševanju sklepa o zavarovanju dolžna upoštevati že na podlagi kogentnih predpisov.
davčni postopek - izredna pravna sredstva - odmerna odločba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je bil z njo prekršen materialni zakon. Ker je v tej zadevi davčni organ na dejansko stanje, ki mu je bilo ob izdaji odločbe znano, zakon o obdavčenju uporabil napačno, je odločitev o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici, utemeljena. V tovrstnih primerih pa uporaba izrednega pravnega sredstva po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 ni izključena tudi po uveljavitvi ZDavP-2B, ki v 89. členu dodaja nov obnovitveni razlog.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni imenoval začasnega zastopnika niti ob vložitvi tožbe in tudi ne v danem tridesetdnevnem roku, je sodišče tožbo zavrglo, saj zakon velja za vse tožnike v upravnem sporu enako ne glede na njihovo državljanstvo. Relevantna je zgolj okoliščina, ali se v času vložitve tožbe nahaja njihovo prebivališče v Republiki Sloveniji ali ne in v tem primeru je na strani tožnika, četudi državljana Republike Slovenije, EU ali tujega državljana kot tudi osebe brez državljanstva, da ob vložitvi tožbe imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. To pravilo velja za vse vrste sporov enako (načelo nediskriminatornosti z vidika prava EU).
ZInfP 1, 1/1, 2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214, 214/1, 214/1-1, 214/1-6, 255, 255/3.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - lastna vloga - molk organa - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, vloženih pri tožeči stranki, ni varovan namen zakonodajalca, t.j. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu 1. odstavka 1. člena ZInfP. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po ZVOP.
Ker naj bi A.A. tožnika naznanil, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog (k.d. krive obvadbe) in ne po uradni dolžnosti, tako A.A. ni mogel storiti kaznivega dejanja krive ovadbe, zato niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
ZDIJZ člen 25, 25/2. ZASP člen 10, 11, 70, 70/2, 99. ZUP člen 8, 138, 138/1, 213, 213/1, 213/6. OZ člen 15, 18, 18/1.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorska pravica - prenos avtorske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izrek odločbe
V vsakem posamičnem primeru je treba natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki je bila v določenem elementu pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki.
javni uslužbenec - javni natečaj - položaj generalnega direktorja direktorata - sklep o izpolnjevanju natečajnih pogojev in primernosti za položaj - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep, ki je zanjo ugoden, saj je v njem ugotovljeno, da izpolnjuje natečajne pogoje ter da je primerna za položaj generalnega direktorja direktorata. Iz tožbi priloženega gradiva je očitno razvidno, da izpodbijani upravni akt v pravni položaj tožnice ne posega, zato je bilo treba tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mestne občine Celje člen 11. ZGO-1 člen 218.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - bencinski servis - exceptio illegalis
Prodaja naftnih derivatov v primerjavi z drugimi trgovinami pomeni drugačno, višjo stopnje obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
Površine, na katerih se nahaja bencinski servis, se štejejo za površine za spremljajoče dejavnosti na avtocesti (da gre za tovrstne površine, pa med strankama tudi ni sporno), s tem v zvezi pa se štejejo za objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere pa se v skladu z 218. členom ZGO-1 NUSZ ne odmerja.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stroški postopka
Zgolj način odločitve, s katero se je postopek končal, tako v obravnavanem primeru, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec krši zakon oziroma drug predpis, kršitev pa je bila nato odpravljena, še ne odvezuje tožeče stranke obveznosti kritja stroškov, ki so nastali med obravnavanim postopkom in ki so bili nujni za ugotovitev dokazanih dejstev o kršitvah zakona ali drugega predpisa, zaradi česar pa je prvostopni organ tudi pravilno naložil plačilo stroškov postopka v breme tožeče stranke.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 214, 216.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev posojila - mnenje banke
Javni razpis je med drugim določal tudi, da bo upravičenost posojil potrdil ustrezni organ banke in občine. Iz mnenja banke je izhajala nepripravljenost tožeče stranke, da z odprtjem računa pri bančni ustanovi dodatno zavaruje svojo obveznost vračanja odobrenega posojila, zato je bila odločitev prvostopnega upravnega organa, da se prošnji tožeče stranke za dodelitev posojila ne ugodi, pravilna in na zakonu utemeljena.
ZUP člen 147. ZPVAS člen 8, 8/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1, 37/2.
GERK - uskladitev površin - pravica do uporabe zemljišča - služnostna pravica
Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Te pravice pa tožeča stranka ni izkazala, tudi kolikor je imela na zemljišču pašno pravico, ki po vsebini ustreza služnostni pravici paše po ODZ, saj jo je izgubila s podržavljenjem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - obnovitveni razlog
S predlogom zatrjevani obnovitveni razlog se nanaša na to, da tožnica ni bila zmožna priti na delo zaradi psihičnih težav, kar tožnica izkazuje z novim dokaznim sredstvom, to je mnenjem izvedenca – psihiatra. Tožnica ne more biti uspešna s takšno utemeljitvijo obnove postopka, saj je imela možnost uveljavljati takšen dokaz oziroma dejstvo že v prvotnem postopku pred Delovnim sodiščem.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - naknadna pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo gradnje - načelo zaslišanja stranke
Naknadna pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo gradnje nima vpliva na odmero oziroma na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 14, 14/1, 33, 33/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina za GERK - neskladnost dejanske rabe - zapisnik o kontrolnem pregledu
Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene, ker pa znaša nepravilnost skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačnih pravic več kot 20 %, se zahtevek v celoti zavrne.
Sporna je odločitev posameznega organa o statusu kmeta (o kateri je odločil v predhodnem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla) in s tem ugotovitev predkupnega upravičenca, zato je bilo treba izpodbijane odločbe odpraviti.
dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del - rudarska pravica - nosilec rudarske pravice - podjetnik posameznik
Stranka z interesom je že z odločbo o izbiri koncesionarja ter s koncesijsko pogodbo, torej v postopku pridobitve rudarske pravice, izkazala pravico uporabe predmetne nepremičnine. Koncesijski akt, kot tudi koncesijska pogodba opredeljujeta namreč tudi raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se rudarska pravica nanaša, katerega pa mora nosilec rudarske pravice v primeru, če sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, pridobiti s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.