Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mestne občine Celje člen 11. ZGO-1 člen 218.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - bencinski servis - exceptio illegalis
Prodaja naftnih derivatov v primerjavi z drugimi trgovinami pomeni drugačno, višjo stopnje obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
Površine, na katerih se nahaja bencinski servis, se štejejo za površine za spremljajoče dejavnosti na avtocesti (da gre za tovrstne površine, pa med strankama tudi ni sporno), s tem v zvezi pa se štejejo za objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere pa se v skladu z 218. členom ZGO-1 NUSZ ne odmerja.
ZUP člen 147. ZPVAS člen 8, 8/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1, 37/2.
GERK - uskladitev površin - pravica do uporabe zemljišča - služnostna pravica
Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Te pravice pa tožeča stranka ni izkazala, tudi kolikor je imela na zemljišču pašno pravico, ki po vsebini ustreza služnostni pravici paše po ODZ, saj jo je izgubila s podržavljenjem.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito
Sodišče pa je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno zaradi tega, ker je tožnica zatrjevala samo takšne okoliščine, ki ne bi mogle pomeniti preganjanja v smislu 26. člena ZMZ ali resne škode iz 28. člena ZMZ oziroma ker ni dokazala dvoma o tem, ali jo v primeru vrnitve v izvorno državo čakajo okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje ali resno škodo.
Glede na to, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi določbe 8. tč. 1. odst. 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče s sklepom zavrže tožbo, če je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 153, 153/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - neskladna gradnja - odstranitev objekta - naknadno pridobljeno gradbeno dovoljenje
Tožbene navedbe v postopku pridobivanja vodnega soglasja in gradbenega dovoljenja ne morejo vplivati na odločitev v konkretni zadevi. Le v primeru, če bi slednjega pridobila pred izdajo izpodbijane odločbe, bi prenehal razlog za nadaljnje vodenje postopka zaradi neskladne gradnje. Morebitno pridobljeno gradbeno dovoljenje bo tako imelo vpliv le na vodenje izvršilnega postopka.
Inženirska zbornica Slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal del odgovornega vodje del. Ta ugotovitev, ki je za odločitev v tej zadevi bistvena, pa po presoji sodišča nima razlogov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti.
Zavezanec za komunalni prispevek je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Obveznost plačila komunalnega prispevka torej ne obstaja le za objekt, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, temveč tudi za objekt, ki je sicer že priključen na komunalno opremo, a se pri njem povečuje neto tlorisna površina ali se spreminja njegova namembnost. Zato tudi odločanje o obveznosti plačila komunalnega prispevka zaradi rekonstrukcije objekta samo po sebi še ne pomeni, da gre za odločanje o obveznosti, o kateri je že bilo odločeno, ko je bil objekt zgrajen.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izbira izvajalca - oblastveni posamični akt - upravna zadeva
Iz določb Pravilnika izhaja, da je toženka v obravnavanem postopku dala javno povabilo k oddaji ponudbe in neposredno povabilo tožnici v funkciji zagotavljanja pogojev za delo komisije, torej kot subjekt, ki je dolžan poskrbeti tudi za materialni okvir njenega delovanja (financiranje, prostori, administrativna pomoč). Zaradi tega je v postopku nastopala z namenom, da z izvajalcem sklene pogodbo o opravljanju storitev oz. nalog za komisijo, ki bodo plačana iz sredstev kandidatov za preizkus znanja. Nastopala je torej kot subjekt obligacijskopravnega razmerja in ne v izvrševanju oblastne funkcije oz. v izvrševanju javnega pooblastila, zaradi česar tožničina pravica, da je izbrana kot izvajalka storitev, ni pravica s področja upravnega prava. Poleg tega ne iz EZ ne iz Pravilnika ne izhaja, da se postopek izbire izvajalca izvede po pravilih upravnega postopka oz. da se izda upravna odločba. Ker se v upravnem postopku odloča o javnopravnem razmerju med posameznikom in državo oz. drugim nosilcem oblasti, lahko v tem postopku pride do odločanja o pravicah z drugih pravnih področij le takrat, če tako določa predpis.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - potrditev mandatov - veljavnost glasovnic
Če volivec glasovnico izpolni drugače kot je to določeno v drugem odstavku 83. člena ZLV, je treba pri ugotavljanju volivčeve volje ravnati restriktivno in glasovnico razvrstiti med veljavne le v primeru, ko je volja volivca jasno in nedvoumno razvidna in ne dopušča različnih razlag.
upravni spor - položaj stranke v postopku - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tretja tožeča stranka ni vstopila v pravni položaj prvih dveh tožečih strank šele po končanem upravnem postopku, temveč že med upravnim postopkom s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičninah. Tretja tožeča stranka bi torej lahko vstopila v upravni postopek, in kot stranka v upravnem postopku varovala svoje pravne koristi, pa tega ni storila.
uporaba elektronskih komunikacij - ogrožanje varnosti - prosti preudarek
Glede na določbo 5. odstavka 75. člena ZIKS-1 je pogoj, pod katerim lahko direktor zavoda odobri obsojencu uporabo elektronskih komunikacij izključeno oz. onemogočeno ogrožanje varnosti v zavodu in izven njega. Prav zaradi zadostitve temu pogoju pa je v istem odstavku tega člena določeno tudi, da podrobnejše pogoje in tehnične možnosti za uporabo teh sredstev predpiše minister. Podrobnejši pogoji za uporabo teh sredstev sicer še niso predpisani, vendar to po presoji sodišča ne predstavlja ovire, da bi direktor zavoda v posameznem primeru dopustil uporabo elektronskih komunikacij, če z izvajanjem teh komunikacij ne bi bila ogrožena varnost v zavodu in izven njega. Glede na citirano določbo odloča o dovolitvi uporabe elektronskih komunikacij direktor zavoda po prostem preudarku, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da z uporabo elektronskih komunikacij ni ogrožena varnost v zavodu in izven njega, kar pomeni tudi, da ni podana nevarnost za kakršnokoli zlorabo teh komunikacij. Za vzdrževanje reda in discipline v zavodu lahko direktor po prostem preudarku uvede tudi ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij.
referendum - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odredba kot posamičen akt izdan v obliki predpisa - pravni interes - zbiranje podpisov - nepredvidljive okoliščine
Odredba o določitvi obrazcev podpore volivca in roka za zbiranje podpisov je akt, ki ga upravičenec lahko izpodbija oziroma zahteva njegovo presojo zakonitosti v upravnem sporu.
Tudi pri tožbi zoper akt, ki je izdan v obliki predpisa, mora tožnik izkazati, da izpodbijani akt posega v njegovo pravico in da varuje svoje pravice in ne morebiti pravic drugih. Ključno vprašanje tako je, ali je tožnik v zadostni meri vzpostavil domnevo, da so določene nepredvidljive okoliščine onemogočile zbiranje podpisov, da bi sodišče razpisalo obravnavo zaradi razjasnitve dejanskih okoliščin o tem, ali bi tožena stranka morala specifičnim okoliščinam primerno prilagoditi pogoje zbiranja podpisov.
stroški upravnega postopka - stroški davčne izvršbe - uspeh s pravnim sredstvom - stranke z nasprotujočimi si interesi
Odločitev o stroških postopka je po višini odvisna od uspeha, ki ga stranka doseže s pravnim sredstvom.
Dolžnost plačila stroškov davčne izvršbe je na dolžniku. V primeru izterjave obveznosti iz 156. člena ZDavP-2 nosi vse stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je končal v njeno škodo.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 74c/1, 74c/1-2. ZUN člen 5, 5/1, 21, 22. ZUreP-1 člen 80, 80/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s PUP - namenska raba zemljišča - sprememba namenske rabe zemljišča
Predpisi in s tem namenska raba zemljišč se lahko spremenijo le v za to predpisanem postopku. Od upravnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, ni mogoče zahtevati odprave zatrjevane napake na način, da spregleda v prostorskem aktu določeno namensko rabo območja in izda gradbeno dovoljenje pod pogoji, ki veljajo za območje razpršene gradnje, ne pa pod pogoji, določenimi v PUP za območje kmetijskih zemljišč.
ZGO-1 člen 119. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 13, 13/13, 69, 69/1.
Inženirks zbornica Slovenije - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - nastanek večje škode - zastaranje postopka
Po prvem odstavku 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS je disciplinski postopek mogoče uvesti, če od storjene disciplinske kršitve še niso pretekla več kot tri leta in če od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oz. je sam zaznal kršitev, še ni preteklo več kot šest mesecev.
Opredelitev težje disciplinske kršitve po določbi 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS predvideva nastanek večje škode zaradi nepravilnega ravnanja člana IZS. Ugotovljena nepravilnost pri umestitvi objekta v prostor glede na prostorski akt sicer lahko pomeni protipravnost, protipravnost sama po sebi pa še ne pomeni nastanka velike škode. Nastanka velike škode tudi ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na splošna načela Etičnega kodeksa članov IZS iz 2. člena.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni rok - materialni rok
Sklep o zavrženju tožnikove vloge za podaljšanje roka za izpolnitev naloženega inšpekcijskega ukrepa je upravni akt procesne narave. Po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep ne predstavlja sklepa, s katerim bi bil inšpekcijski postopek obnovljen, ustavljen ali končan, saj se nanaša na rok za izpolnitev obveznosti, ki je bil določen že v inšpekcijski odločbi z dne 5. 12. 2007.
Poleg tega se z navedenim sklepom ne odloča o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, določeni v materialnem predpisu. Rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, ker se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak je o njem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, saj se nanaša na samo obveznost, naloženo z inšpekcijskim ukrepom. Tako določen rok je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper odločbo (izvršilni naslov), njegovega podaljšanja pa ni mogoče doseči na podlagi določb 99. člena ZUP, saj se te nanašajo na podaljševanje procesnih rokov.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.1.
javni razpis - razpisni pogoji
Zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007 je bil eden od splošnih razpisnih pogojev, ki so morali biti izpolnjeni za pridobitev sredstev po razpisu. Če ta pogoj ni bil izpolnjen, je bilo treba vlogo zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo
Tožena stranka je oceno dejanskih okoliščin ter razmerje med pričakovanjem tožnika in dejanskim stanjem stvari v izpodbijanem aktu naredila, in te ocene tožnik v tožbi argumentirano ne izpodbija, ampak izhaja iz zmotnega stališča, da tožena stranka te ocene sploh ne bi smela narediti.
Ker se tožnik ne nahaja več v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - dokazni postopek
Tožnik je v postopku imel možnost predložiti dokaze, da Republika Hrvaška zanj ni varna država, in je svoja stališča tudi izrazil. V postopku je bil dovolj seznanjen, da bo vrnjen v Republiko Hrvaško, to še toliko bolj, ker je bila enkrat njegova prošnja že zavržena in je bil v Republiko Hrvaško tudi že enkrat vrnjen.
Razlog, da mu grozi nevarnost iz Bosne ne more biti upošteven, saj v zadevi ne gre za izročitev Bosni, tožnik pa bojazni, da bo izročen Bosni, tudi ni izrazil. Izrazil je tudi prepričanje, da bo v primeru izročitve vrnjen v Srbijo, vendar tega dejstva ni mogoče razbrati iz tožnikovih navedb ali podatkov upravnega spisa. Dejstvo, da je tožnik v Republiko Slovenijo ilegalno vstopil iz Republike Hrvaške pa v postopku ni sporno.