spomenik kulturne dediščine - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika
Po prvem odstavku 39. člena ZVKD-1 je lastnik kulturnega spomenika do nadomestila upravičen le v primeru, ko je z varstvenim režimom okrnjeno gospodarsko izkoriščanje nepremičnine.
ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za obnovo postopka - stranka v postopku - vplivno območje objekta
Ugotovitev, da vplivno območje nameravane gradnje sega na mejo zemljišča, katerega (so)lastnik je predlagatelj obnove postopka, po presoji sodišča zadošča za zaključek, da so pogoji za obnovo postopka verjetno izkazani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo
Tožena stranka je oceno dejanskih okoliščin ter razmerje med pričakovanjem tožnika in dejanskim stanjem stvari v izpodbijanem aktu naredila, in te ocene tožnik v tožbi argumentirano ne izpodbija, ampak izhaja iz zmotnega stališča, da tožena stranka te ocene sploh ne bi smela narediti.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 254, 254/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
informacija javnega značaja - izvajanje javnopravnih nalog - tržna dejavnost - tožbena novota
Po interpretaciji pojma „delovno področje“ iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru bi določena zahteva za posredovanje informacij lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, če bi se ugotovilo, da je javni zavod sklenil nek posel na trgu za kapacitete, vire, sredstva, ki niso prosti v smislu v odločbi navedenih določb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
ZSV člen 22. ZBPP člen 12, 13, 13/2, 22, 36, 36/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek - ugotavljanje višine lastnega dohodka - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, saj znaša njegov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje skupno 2.456,76 EUR. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi niti ne ugovarja.
Tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazal, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem in ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali njegove druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Ker je bilo o enaki tožnikovi vlogi že pravnomočno odločeno, do sedaj pa se niti dejanske niti pravne okoliščine zadeve niso v ničemer spremenile, je organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgel po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.1.
javni razpis - razpisni pogoji
Zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007 je bil eden od splošnih razpisnih pogojev, ki so morali biti izpolnjeni za pridobitev sredstev po razpisu. Če ta pogoj ni bil izpolnjen, je bilo treba vlogo zavrniti.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem
Tožnik je na ustnem zaslišanju navedel, da je zapustil Republiko Slovenijo že meseca maja 1990, in vse do leta 2008, ko je vložil predmetno prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni nikoli zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. V Slovenijo se do leta 2008 ni več vrnil. Razlog za dolgoletno odsotnost tožnika izven Republike Slovenije je tudi v njegovi sferi in zaradi tega niso bile ves čas podane okoliščine, ki bi mu preprečevale nadaljnje bivanje v Slovenije. Te okoliščine bi morale biti ves čas podane, da bi bilo možno sprejeti stališče, da so bili razlogi za odsotnost izven njegove sfere. Tožnikova 17 letna odsotnost iz Republike Slovenije je tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji.
ZMZ člen 60, 61, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - načelo zaslišanja stranke - zavrženje prošnje - obrazložitev odločbe
Tožniku ni bila dana možnost, da izpodbija domnevo, da je Republika Hrvaška zanj tretja varna država v smislu določil ZMZ. V kolikor je toženka menila, da je tožnik imel možnost dokazati razloge za izpodbijanje domneve o Republiki Hrvaški kot zanj tretji varni državi, bi se morala do teh navedb v svoji obrazložitvi opredeliti in tudi navesti razloge, zakaj tožnikove navedbe zavrača. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da bi tožnik imel možnost dokazovati zanj sporno okoliščino, tožnik je bil namreč le vprašan, naj na kratko opiše pot, po kateri je pripotoval od odhoda iz njegove izvorne države do Republike Slovenije. Ob tej priložnosti pa je lahko pojasnjeval le to, v katerih državah vse je prebival. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
ZUP člen 213, 213/6. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljeno v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu. V konkretnem primeru iz izreka odločbe o dodelitvi BPP ni mogoče povsem jasno in nedvoumno razbrati, da naj bi bila odvetnica prosilcu dodeljena le za zastopanje v fazi preiskave pod opr. št. I Kpr 287/2010, ne pa tudi za nadaljevanje kazenskega postopka, ki se je vodil na podlagi pravnomočne obtožnice pod opr. št. I K 287/2010. Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, zato bi morala tožena stranka v izreku odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno navesti, da se prosilcu odobri brezplačna pravna pomoč samo za fazo preiskave v kazenskem postopku, v kolikor je želela prosilcu omejiti brezplačno pravno pomoč le za fazo postopka.
Ker se tožnik ne nahaja več v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Namen, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, pri izreku sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni pomemben.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - obrazložitev odločbe
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
DDV - obračun DDV - oddaja v najem premičnin - najemna pogodba
Iz listin upravnega spisa izhaja, da je davčni organ v postopku inšpiciranja ugotovil, da tožnica ni obračunala in plačala DDV od dajanja v najem premičnin. V danem primeru je med strankama sporno, ali je bila tožnica dolžna izdati račune ter obračunati in plačati DDV za najem premičnin. Navedba tožnice, da ni bila lastnica premičnin, za katere naj bi se sklenila najemna pogodba, ni utemeljena in ne vpliva na drugačno odločitev ob nesporni ugotovitvi dejanskega stanja, da je šlo za dajanje premičnin v najem.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - obnova postopka
Pravilno je stališče drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, da je geodetski organ po tem, ko se je prepričal, da sta A.A. in B.B., ki se na ustni obravnavi dne 8. 12. 2004 nista strinjala z mejami, ki so bile označene z mejniki na podlagi opravljene mejne obravnave, sprožila sodni postopek ureditve meje (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da sta predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Sežani 18. 1. 2005), s sklepom z dne 7. 2. 2005 ustavil upravni postopek urejanja meje.
Zmotno je mnenje tožnikov, da je bilo mogoče obnoviti upravni postopek ureditve meje, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka z dne 7. 2. 2005. ZENDMPE je v 36. členu glede obnove postopka ureditve meje odkazoval na ZUP, ki v prvem odstavku 260. člena določa, da se obnovi postopek, ki je končan z odločbo (tj. aktom, s katerim se odloča o vsebini zahtevka, ko se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi), zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ob nadaljnjem pogoju, da je podan razlog, ki je v tej določbi navaden kot obnovitveni razlog. Če se upravni postopek ni končal z odločbo, temveč s sklepom, ZUP obnove postopka ne dopušča.
vojaški mirnodobni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - poslabšanje bolezni - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na podlagi 2. odstavka 19. člena ZVojI tožniku ni mogoče povečati odstotka invalidnosti, ne glede na poslabšanje bolezni. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se namreč v primeru bolezni upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj. Zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni bistveno poslabšalo.
ZUP člen 35, 35-4, 214, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZVis člen 6. Pravilnik o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 13/2.
univerza - izvolitev v naziv - izvolitev v naziv asistenta - negativno mnenje Študentskega sveta - izločitev predstojnika - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev upravnega akta
Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.
Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.