Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.1.
javni razpis - razpisni pogoji
Zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007 je bil eden od splošnih razpisnih pogojev, ki so morali biti izpolnjeni za pridobitev sredstev po razpisu. Če ta pogoj ni bil izpolnjen, je bilo treba vlogo zavrniti.
ZMZ člen 60, 61, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - načelo zaslišanja stranke - zavrženje prošnje - obrazložitev odločbe
Tožniku ni bila dana možnost, da izpodbija domnevo, da je Republika Hrvaška zanj tretja varna država v smislu določil ZMZ. V kolikor je toženka menila, da je tožnik imel možnost dokazati razloge za izpodbijanje domneve o Republiki Hrvaški kot zanj tretji varni državi, bi se morala do teh navedb v svoji obrazložitvi opredeliti in tudi navesti razloge, zakaj tožnikove navedbe zavrača. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da bi tožnik imel možnost dokazovati zanj sporno okoliščino, tožnik je bil namreč le vprašan, naj na kratko opiše pot, po kateri je pripotoval od odhoda iz njegove izvorne države do Republike Slovenije. Ob tej priložnosti pa je lahko pojasnjeval le to, v katerih državah vse je prebival. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
Ker se tožnik ne nahaja več v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - dokazni postopek
Tožnik je v postopku imel možnost predložiti dokaze, da Republika Hrvaška zanj ni varna država, in je svoja stališča tudi izrazil. V postopku je bil dovolj seznanjen, da bo vrnjen v Republiko Hrvaško, to še toliko bolj, ker je bila enkrat njegova prošnja že zavržena in je bil v Republiko Hrvaško tudi že enkrat vrnjen.
Razlog, da mu grozi nevarnost iz Bosne ne more biti upošteven, saj v zadevi ne gre za izročitev Bosni, tožnik pa bojazni, da bo izročen Bosni, tudi ni izrazil. Izrazil je tudi prepričanje, da bo v primeru izročitve vrnjen v Srbijo, vendar tega dejstva ni mogoče razbrati iz tožnikovih navedb ali podatkov upravnega spisa. Dejstvo, da je tožnik v Republiko Slovenijo ilegalno vstopil iz Republike Hrvaške pa v postopku ni sporno.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 254, 254/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
informacija javnega značaja - izvajanje javnopravnih nalog - tržna dejavnost - tožbena novota
Po interpretaciji pojma „delovno področje“ iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru bi določena zahteva za posredovanje informacij lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, če bi se ugotovilo, da je javni zavod sklenil nek posel na trgu za kapacitete, vire, sredstva, ki niso prosti v smislu v odločbi navedenih določb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
Zakon o razlastitvi (1957) člen 34, 34/3, 34/4. Zakon o razlastitvi (1968) člen 31, 31/3, 31/4. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1.
razlastitev nepremičnin - vračilo razlaščenih nepremičnin - pogoji za vračilo
Razlaščenec nepremičnin oz. njegov pravni naslednik sme odpravo razlastitvenih odločb in s tem vračilo razlaščenih nepremičnin zahtevati le dokler razlastitveni upravičenec del, zaradi katerih je bila izvedena razlastitev, še ni opravil oz. jih ni opravil v pomembnem obsegu.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Ker je bilo o enaki tožnikovi vlogi že pravnomočno odločeno, do sedaj pa se niti dejanske niti pravne okoliščine zadeve niso v ničemer spremenile, je organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgel po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - obrazložitev odločbe
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - letni dodatek k pokojnini - premija PZZ
Od zneska pokojnine ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje.
Iz določila 136. č člena ZPIZ izhaja le, da se letni dodatek odmeri v sorazmernem delu oziroma po dvanjstinah uživalcem pokojnine glede na čas trajanja pravice do pokojnine v letu uveljavitve in ne določa, da se tudi v postopku, to je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, šteje le v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Namen, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, pri izreku sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni pomemben.
ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1. ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pogoji za obnovo postopka - stranka v postopku - vplivno območje objekta
Ugotovitev, da vplivno območje nameravane gradnje sega na mejo zemljišča, katerega (so)lastnik je predlagatelj obnove postopka, po presoji sodišča zadošča za zaključek, da so pogoji za obnovo postopka verjetno izkazani.
ZUP člen 213, 213/6. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljeno v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu. V konkretnem primeru iz izreka odločbe o dodelitvi BPP ni mogoče povsem jasno in nedvoumno razbrati, da naj bi bila odvetnica prosilcu dodeljena le za zastopanje v fazi preiskave pod opr. št. I Kpr 287/2010, ne pa tudi za nadaljevanje kazenskega postopka, ki se je vodil na podlagi pravnomočne obtožnice pod opr. št. I K 287/2010. Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, zato bi morala tožena stranka v izreku odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno navesti, da se prosilcu odobri brezplačna pravna pomoč samo za fazo preiskave v kazenskem postopku, v kolikor je želela prosilcu omejiti brezplačno pravno pomoč le za fazo postopka.
spomenik kulturne dediščine - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika
Po prvem odstavku 39. člena ZVKD-1 je lastnik kulturnega spomenika do nadomestila upravičen le v primeru, ko je z varstvenim režimom okrnjeno gospodarsko izkoriščanje nepremičnine.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun
Tožeča stranka računa z dne 3. 12. 2009 ni predložila zahtevi za izplačilo sredstev, vloženi dne 7. 12. 2009, zato je upravni organ zahtevo za plačilo zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev. Pri tem je pravilno presodil verodostojnost računa glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
V obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da oprava storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena s strani izdajateljev računov, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da z nakupi sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
ZUP člen 35, 35-4, 214, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZVis člen 6. Pravilnik o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 13/2.
univerza - izvolitev v naziv - izvolitev v naziv asistenta - negativno mnenje Študentskega sveta - izločitev predstojnika - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev upravnega akta
Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.
Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da iz zahteve za uvedbo postopka razlastitve ter iz odločbe ni razvidno, ali je pridobitev predmetnih nepremičnin dejansko nujna za dosego razlastitvenega namena ter sorazmeren ukrep, niti razlastitvena upravičenka v zahtevi niti prvostopni organ v odločbi pa nista konkretno utemeljila izpolnjevanja pogojev, določenih v 2. odstavku 92. člena ZUreP-1.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“. Pri navedenih družbah gre za „neplačujoče gospodarske subjekte“, kot jih opredeljuje Uredba komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV. Navedena Uredba v členu 2 pod „Opredelitve“ opredeljuje „neplačujoči gospodarski subjekt“ kot gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira, brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.