mednarodna zaščita - varna tretja država - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje- zavrženje prošnje -
Tožnik je prišel iz Republike Hrvaške kot varne tretje države, zato je ta pristojna za vsebinsko obravnavanje njegove prošnje.
V 64. členu ZMZ je določeno, da pristojni organ posreduje prosilcu dokument, s katerim se varno tretjo državo obvesti, da konkretna prošnja ni bila vsebinsko obravnavana v postopku za mednarodno zaščito.
ZPNačrt člen 79, 78. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta za območje Kajuhova – Hudournik Morer člen 14, 14/4. ZUP člen 214.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti - obrazložitev odločbe
Toženka ne obrazloži, zakaj se je odločila odmeriti komunalni prispevek mimo sklenjene pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka. Izpodbijana odločba je v tem delu nezadostno obrazložena in se je ne da preizkusiti.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi - onemogočanje oziroma odložitev odstranitve iz države
Iz izjav tožnika jasno izhaja, da je vložil prošnjo zaradi slabih ekonomskih razmer v matični državi, izjavil je namreč, da bi želel v Republiki Sloveniji delati, ker na Kosovu te možnosti nima. Kot razlog je tudi navedel, da se je v Republiki Sloveniji poročil s slovensko državljanko. Na izrecno vprašanje ali je bil v izvorni državi preganjan zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, je dogovoril, da ne.
Tožnik je imel dovoljenje za prvo prebivanje z razlogom zaposlitve, ki pa je bilo zaradi prenehanja zaposlitve dne 30. 9. 2009 razveljavljeno. Od tega dne dalje je nezakonito prebival na območju Republike Slovenije. Do tedaj tožnik ni zaprosil za mednarodno zaščito; za zaščito je zaprosil šele, ko naj bi na „nekem ministrstvu“ njegovi ženi izjavili, naj vloži prošnjo in si s tem uredi zakonit status prebivanja. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito iz razloga, da ne bi bil prisilno odstranjen iz države, saj v kolikor ne bi izrazil namere zaprositi za mednarodno zaščito, bi stekel postopek prisilne odstranitve iz države.
ZVK člen 13, 28/2, 28/2-2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5/2.
nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved dejanja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK za izrečeni ukrep zadošča že vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.
Sklep, s katerim je prvostopenjski organ priznal prizadeti stranki udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku, je sklep procesne narave, s katerim v pravni položaj tožeče stranke ni bilo poseženo.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo - ugotovitev lastnika nepremičnine
Brez rešitve vprašanja kdo je lastnik oz. v čigavo premoženje spada zemljišče, ki je predmet vračanja, ni mogoče določiti zavezanca za njegovo vračilo.
ZKme-1 člen 30. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 84.
javni razpis - razpisna dokumentacija - prijava na javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - oblika vloge
Javni razpis je določal, da se vloga vlaga na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, dostopne na spletnih straneh tožene stranke. Ker je tožnik vlogo vložil na drugačnem obrazcu, je prvostopni upravni organ pravilno odločil, ko je takšno vlogo zavrgel.
PZ člen 152, 152/3. Pravilnik o ugotavljanju in oceni zdravstvene zmožnosti članov posadke na ladjah člen 20. ZNB člen 25. Pravilnik o določitvi programa imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009.
varstvo pomorščakov pred nalezljivimi boleznimi - pooblastilo za opravljanje imunoprofilakse in kemoprofilakse - pogoji za izdajo pooblastila
Varstvo pred nalezljivimi boleznimi ima neposreden javno zdravstveni pomen za celotno državo, zato je tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu z ZNB ter na njegovi podlagi izdanimi pravilniki, vlogo tožeče stranke za izdajo pooblastila za opravljanje imunoprofilakse in kemoprofilakse proti nalezljivim boleznim za pomorščake, čeprav ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pooblaščenega zdravnika za ladjarja, zavrnila.
Pri odločanju je potrebno upoštevati stanje in vlogo v času odločanja tožene stranke. Tožeča stranka je v tožbi in dopolnitvah tožbe dejansko predložila dodatne dokaze in obrazložitve, ki bi lahko vplivali na odločitev tožene stranke v času odločanja, vendar jih kot nova dejstva in dokaze upoštevaje naravo upravne zadeve, to je odločanje na podlagi prijave na javni razpis in k prijavi priložene dokumentacije, v skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
ZEKom člen 116, 116/4, 116/4-6. ZJA člen 20, 20/3. ZUP člen 214, 214/1.
razrešitev direktorja javne agencije - kršitev določb ZEKom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov - odgovornost direktorja za zakonito delovanje javne agencije - dan razrešitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije.
Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana, v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj umetniško-strokovno upravičeno oziroma primerno odločitev in zato tudi ne v primernost ocen projektov drugih avtorjev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Organ je v 2. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovil obstoj okoliščin, potrebnih za začetek postopka izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 15. 4. 2009, v kateri je bila tožniku naložena obveznost, ki je ni izpolnil, datum nastopa izvršljivosti in dovolil njeno izvršbo. S to odločitvijo torej ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva omenjena določba ZUS-1. O njegovi obveznosti, ki temelji na materialnem predpisu, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 15. 4. 2009.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 65, 67, 67/1. ZUreP-1 člen 81, 81/1, 82, 82/1. URS člen 2, 5, 22, 25, 67, 67/1, 69. ZUP člen 13, 13/2.
začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, izdan v obliki predpisa - vročitev odločbe
V skladu s 1. odstavkom 81. člena ZUreP-1 vlada sprejme začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora z uredbo, torej v obliki predpisa, kar pomeni, da se sprejme po postopku, ki je predpisan za njen sprejem in ne po postopkovnih določbah ZUP.
V primeru Uredbe kot predpisa je pravica do seznanitve udejanjena z objavo in ne z vročitvijo, ki je vezana na individualni akt, kar Uredba ni. Osebne vročitve pa ni mogoče zahtevati niti z vidika t.i. generalne odločbe. Po 2. odstavku 217. člena ZUP se ta izda, ko gre za zadevo, ki se tiče večjega števila oseb, ki organu niso znane, in se lahko izda za vse skupaj ena sama odločba, ki mora vsebovati take podatke, da se da iz njih ugotoviti, na katere osebe se odločba nanaša (npr. prebivalci ali posestniki na določenem območju). Že dejstvo, da organu osebe niso znane, samo po sebi onemogoča osebno vročitev odločbe konkretni osebi.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 20, 20/1. SPZ člen 67, 67/5, 73, 73/1. SZ-1 člen 29, 29/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnica je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja sodelovala kot lastnica nepremičnine v območju za določitev strank, torej kot stranska udeleženka. Ta položaj ji omogoča sodelovanje v postopku z namenom varstva njenih pravic in pravnih koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino in morebitnih vplivov načrtovane spremembe namembnosti nanjo. Zato tožnica v upravnem sporu ne more uspeti z ugovori, s katerimi varuje pravice tretjih oseb, javni interes ali le svoj dejanski interes.
Iz izreka odločbe izrecno izhaja, da tožeča stranka ni zavezana za plačilo komunalnega prispevka za obravnavani poseg le do takrat, ko bo sprejet program komunalnega opremljanja, ki bo urejal predmetno območje, na podlagi katerega bo tožeči stranki odmerjen komunalni prispevek za obravnavani gradbeni poseg in obračunan v skladu s 5. in 11. členom Odloka o komunalnem prispevku, kar nesporno kaže na njeno začasno naravo. Navedeno odločbo je zato potrebno obravnavati kot začasno odločbo po 221. členu ZUP. Ker začasna odločba velja, dokler ni izdana odločba o upravni zadevi v glavni stvari po končanem postopku (3. odstavek 221. člena ZUP), izdaja začasne odločbe ne pomeni, da je o upravni zadevi že odločeno.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 74a. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11.
gradbeno dovoljenje - telekomunikacijska infrastruktura - bazna postaja
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost ne omogoča postavitve bazne postaje kot nezahtevnega objekta v povezavi z objektom, ki je namenjen stalnemu bivanju. S tem, ko Uredba omejuje postavitev prostora s telekomunikacijsko opremo izključno na nestanovanjske stavbe in še v teh na njihove dele, ki niso namenjene javni rabi oziroma v katerih se ne zadržujejo ljudje, jasno postavlja minimalne standarde, ki naj zagotovijo, da ti prostori ne bodo postavljeni v neposredni bližini prostorov, v katerih se ljudje stalno zadržujejo, kar mora toliko bolj veljati za prostore, v katerih ljudje prebivajo.
ZDT člen 19, 19/2, 19/3. ZSS člen 15, 15/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - rok določen v posebnem zakonu - razpis za prosto mesto generalnega državnega tožilca - zavrženje tožbe
ZSS v 4. odstavku 15. člena določa, da prijave, vložene po izteku razpisnega roka, in prijave, ki niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosodje, po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljeno v 8 dneh sprožiti upravni spor. To določilo je lex specialis glede na ZUS-1, saj ZUS-1 ureja upravne spore na splošno. Tožnik je bil tudi v pravnem pouku sklepa pravilno opozorjen, da je zoper sklep treba vložiti tožbo v roku 8 dni od njegove vročitve. Tožba vložena po izteku 8 dnevnega roka je torej prepozna.
Soglasje vseh etažnih lastnikov se nanaša le na gradbena dela, torej tista, katerih izvedba pomeni gradnjo objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ne pa na izvedbo del, ki niso gradnja, pa čeprav je tudi za tako spremembo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, kot je to določeno v primeru spremembe namembnosti. Navedeno stališče potrjuje nadaljnji del določbe 29. člena SZ-1, in sicer da se soglasje vseh etažnih lastnikov zahteva v primeru uporabe stanovanja v druge namene. Le za tak primer spremenjene namembnosti je izrecno zahtevano soglasje vseh etažnih lastnikov.
Bistveni element, ki ga zakonodajalec povezuje s spremenjeno namembnostjo objekta ali njegovega dela, je povečanje vplivov objekta na okolico. To povečanje zato samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi spremenjena namembnost povzročila vplive nad dopustno dovoljeno ravnijo, ki jo za posamezne imisije in za določeno okolje določajo predpisi.
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora v skladu z določbo 1. odstavka 65. člena ZGO-1 že v upravnem postopku za svoje trditve predložiti dokaze.
ZVO-1 člen 40, 50, 57, 57/2. ZUP člen 254, 254/2. ZON člen 101e. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 25, 25/3, 25/4, 40.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - upravni postopek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je v postopku izdaje soglasja sicer dolžan pridobiti mnenja pristojnih organizacij (torej tudi mnenje ZRSVN) in jih upoštevati pri svoji odločitvi, ker pa ne pomeni, da se nosilka nameravanega posega v okolje ne more sklicevati še na druge strokovne podlage, mnenja in ocene, za kar ji izrecno podlago daje določilo 40. člena Pravilnika. Obseg strokovnih podlag pri odločanju o okoljevarstvenem soglasju torej ni izključeno vezan le na mnenje ZRSVN. Če so med (strokovnimi) podlagami za odločanje podana določena nesoglasja oziroma nasprotujoča si mnenja, na katera izrecno opozarja stranka v postopku presoje vplivov na okolje, se mora upravni organ v okviru pravil ZUP do teh nasprotij tudi opredeliti, ne pa jih zavrniti zgolj s sklicevanjem na mnenje ZRSVN.
Tožeče stranke zmotno navajajo, da je obveznost plačevanja oskrbnine kot izhaja iz izročilne pogodbe ugasnila s trenutkom smrti pokojnega. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij seveda pomeni, da pogodba učinkuje le med pogodbenimi strankami, vendar ne pomeni, da pogodbene obveznosti niso podedljive. S smrtjo dolžnika ali upnika pogodbena obveznost preneha le, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
upravni spor - pravočasnost tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - objektivni rok za vložitev predloga
Če rok za vložitev tožbe ni zamujen, potem že po naravi stvari niso podane procesne predpostavke za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Rok za vložitev tožbe začne teči pod pogojem, da je bil izpodbijani akt pravilno vročen stranki. V primeru, če je bila izpodbijana odločba nepravilno vročena, začne rok za tožbo teči z dnem, ko se da zanesljivo ugotoviti, da je naslovnik odločbo dejansko prejel. Ker v tej zadevi tožeča stranka sama navaja, kdaj je odločbo prejela, je nedvomno zamudila rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, saj je tožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila skoraj tri mesece prepozno.