Tožeče stranke zmotno navajajo, da je obveznost plačevanja oskrbnine kot izhaja iz izročilne pogodbe ugasnila s trenutkom smrti pokojnega. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij seveda pomeni, da pogodba učinkuje le med pogodbenimi strankami, vendar ne pomeni, da pogodbene obveznosti niso podedljive. S smrtjo dolžnika ali upnika pogodbena obveznost preneha le, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
kmetijstvo - neposredna plačila - plačila za kmetijsko okoljske ukrepe - pogoji za dodelitev sredstev
Ker je bil tožnik zaradi kršitve pravil v preteklem 5-letnem obdobju iz izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov izključen s pravnomočno odločbo upravnega organa, tožnik tudi v naslednjem letu ni upravičen do plačil za te ukrepe.
ZPOZ-1 člen 20. Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 – 2011 točka 5.
javni razpis - razpisni pogoji - število zaposlenih delavcev
Ker v obravnavanem primeru ne gre za statusno preoblikovanje tožnice, pač pa za ustanovitev nove (hčerinske) družbe, delavcev, zaposlenih pri novoustanovljeni družbi, ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju števila zaposlenih delavcev tožnice (družbe matere).
Ker tožnik v zbirni vlogi ni izpolnil polj, predvidenih za označitev vrste pomoči, se šteje, da zahtevki za neposredna plačila niso bili postavljeni, kar pomeni, da v zadevi ne gre za molk organa v smislu četrtega odstavka 222. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dolžnost sporočanja podatkov
Prosilec je v času od vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dolžan organu v roku osmih dni sporočiti spremembe relevantnih podatkov, ki vplivajo na odobritev brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 8, 9, 9/1, 9/3, 138, 138/1, 214, 237. ZIN člen 3, 19, 29. ZVOP-1 člen 3, 6, 8, 10, 50, 54. ZDR člen 26, 26/1, 27, 27/1, 46. ZZZPB člen 6, 6b. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/2. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje člen 19.
varstvo osebnih podatkov v zasebnem sektorju - inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - obdelava osebnih podatkov v zvezi z delovnimi razmerji - delo dijakov, študentov in iskalcev zaposlitve - načelo zaslišanja stranke - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Nadzornik, ki pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona, ima „pravico takoj“ odrediti odpravo nepravilnosti, glede na okoliščine konkretnega primera. Pravica odločiti takoj pa ne pomeni, da lahko organ kadar koli ne glede na konkretne okoliščine primera in ne glede na to, katero je ključno sporno vprašanje, odloči takoj brez zaslišanja stranke oziroma brez možnosti, da se stranka pred izdajo odločbe izreče o ključnih dejstvih. V konkretni zadevi tožena stranka, ni odločila takoj v smislu 1. odstavka 54. člena ZVOP-1, čeprav se na to določilo v odločbi sklicuje, niti ni navedla nobenega razloga, da gre za nujen in neodložljiv ukrep. Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku pisno ali ustno izjavi o „ugotovljenih dejstvih in okoliščinah“.
V konkretni zadevi je eno od bistvenih vprašanj, ki je ostalo med strankama nerazčiščeno, zakaj naj bi bila obdelava predmetnih podatkov (ne)ustrezna oziroma (ne)potrebna in po obsegu (ne)primerna glede na namen, za katerega se zbirajo in obdelujejo. Tožnik je sicer formalno imel možnost, da poda pripombe na zapisnik in je to možnost tudi izkoristil, vendar pa je bila zaradi odsotnosti navedbe ključnih ugotovitev in podlage za predvideni ukrep v zapisniku ta procesna možnost tožeče stranke zgolj navidezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Ker okoliščine, ugotovljene v predkazenskem postopku zadeve, v zvezi s katero tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč, ne kažejo verjetnosti za uspeh nadaljevanja kazenskega pregona, prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 4.
denacionalizacija - denacionalizacija zemljišč - ovire za vračilo zemljišč v naravi - uporaba zemljišč za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ker je po Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca igrišče obvezni funkcionalni del vrtca, brez katerega opravljanje dejavnosti vzgoje in varstva ne bi bilo mogoče, vračilo nacionaliziranih nepremičnin, ki služijo kot otroško igrišče, v naravi ni mogoče.
Zahtevek za povrnitev stroškov je premoženjsko pravni zahtevek, odločanje o takem zahtevku pa je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti in ne upravnega organa. Ker je upravni organ odločal v zadevi iz sodne pristojnosti je njegova odločitev nična.
ZBPP člen 13, 14, 36, 36/4. ZSV člen 23/1, 23/2, 23/2-2.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje, ki daje dohodke
Kmetijska in gozdna zemljišča prosilca in članov njegove družine se po drugem odstavku 23. člena ZSV upoštevajo le pri ugotavljanju lastnega dohodka (katastrskega dohodka) prosilca. Teh nepremičnin zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Po ZSV se pri določitvi minimalnega dohodka upoštevajo le sredstva, potrebna za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, in sicer v višini dvakratnika minimalnega dohodka, za katerega se šteje, da prosilcu omogoča preživetje.
zbornični prispevek - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Zavezani za plačilo zborničnega prispevka so člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov in katerih katastrski dohodek, ki predstavlja pavšalno oceno dohodka iz kmetijstva, dosega predpisano višino.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep o dovolitvi obnove postopka je bil izdan po uradni dolžnosti. Ker je obnova izredno pravno sredstvo, je dopustna le ob pogojih, ki jih ZUP taksativno določa kot obnovitvene razloge. Ker iz obrazložitve ni razvidno, na katerih podatkih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, so razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi do tolikšne mere, da ni mogoč njegov preizkus glede pravilnosti in zakonitosti odločitve. Takšna bistvena pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa narekuje njegovo odpravo in vrnitev v ponovno odločanje toženi stranki.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja varovanja javnih zbiranj z varnostnikom - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo materialne resnice
Po določilu 1. odstavka 8. člena ZUP mora organ v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Poleg tega bi drugostopenjski organ moral vsebinsko odgovoriti na ključno pritožbeno navedbo, da je tožnik opravil specialistično usposabljanje. Tožbi je predložil tudi kopijo Potrdilo Zbornice RS za razvoj zasebnega varovanja z dne 29. 9. 2010 z žigom in podpisom, da se je v razpisanem terminu od 27. do 29. 11. 2006 udeležil specialističnega usposabljanja za varovanje javnih zbiranj, med tem ko iz prvostopenjske odločbe izhaja, da je organ ključno sporno dejstvo ugotovil s »preverjanjem v evidencah Ministrstva za notranje zadeve in pri nosilcih javnega pooblastila za izvajanje strokovnih nalog usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve«, pri čemer prvostopenjski organ ne navaja konkretnega dokumenta, na katerega se je oprl (in enako velja tudi za drugostopenjsko odločbo), v spisu pa je (le) elektronska komunikacija med različnimi organi v zvezi s predmetnim vprašanjem, kar ni enakovreden dokaz po veljavnih predpisih glede na potrdilo Zbornice RS za razvoj zasebnega varovanja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Dejstvo, da na sosednjih zemljiščih ni nobenega objekta, ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala odmik objekta, ki bi bil manjši od predpisanega.
ZGO-1 člen 49.a, 62, 62/2. Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja člen 2.
gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - območje za določitev strank v postopku
Območje za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prikaže projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi določil Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - umik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavitev postopka
Ker je tožnik po prejemu poziva za dopolnitev nepopolne vloge izjavil, da pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne vztraja, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno štel, da je prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči tožnik umaknil in je postopek pravilno ustavil.
Med strankama ni sporno, da ravnanje carinskega uslužbenca ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi, kar je tožena stranka priznala tako v pritožbenem postopku, kakor tudi v tožbi, pripoznala pa je tudi odškodnino v višini 1,00 EUR. Na podlagi tožbenih navedb in opisa spornega dejanja ni mogoče sklepati, da so z ravnanjem carinskega uslužbenca tožniku nastale posledice v takšni meri, da bi moralo sodišče o tožbi meritorno odločati. Tožniku je bil res onemogočen prehod državne meje, vendar iz tožbenih navedb ne izhaja, kakšne dejanske posledice je to imelo zanj. Na zanemarljivost posledic kaže tudi višina zahtevane odškodnine, katero je že tožnik sam označil kot „simbolično“.
vpis v matični register - vpis rojstva - v izrednih okoliščinah nastalo dejstvo - zatrjevanje in izkazovanje izrednih okoliščin - dokazno breme
Zakonodajalec je določil, da se vpis matičnega dejstva lahko izvrši na podlagi odločbe pristojnega organa pod pogojem, če je matično dejstvo ali podatki niso bili vpisani v matični register v skladu z določbami tega zakona zaradi izrednih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. Tožnica ni v postopku zatrjevala oziroma izkazovala, da rojstvo A.A. ni bilo vpisano v matičnih knjigah, temveč je navajala zgolj to, da so bile neuspešne njene poizvedbe za ugotovitev datuma in kraja rojstva A.A.