Za gradnjo objektov je bila tudi pred uveljavitvijo ZGO-1 zahtevana pridobitev upravnega dovoljenja in to tudi za objekte, za katere ni bilo zahtevano lokacijsko dovoljenje, med drugim tudi za objekte, ki jih je bilo mogoče uvrstiti med pomožne.
Dejstvo, da tožnik ni lastnik zemljišča, na katerem stoji objekt, ne more vplivati na njegov status inšpekcijskega zavezanca.
trošarina - vračilo trošarine - predložitev dokazil - pogonsko gorivo za komercialni namen
Glede na določbo 21. odstavka 54. člena ZTro, ki uporablja izraz tovornjaki s prikolico in največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone in glede na določbo 22. odstavka 54. člena ZTro, po katerem je carinski organ, glede na okoliščine primera, upravičen zahtevati predložitev še drugih dokazil, poleg obveznega dokazila o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, bi bilo po mnenju sodišča v obravnavnem primeru potrebno uporabiti navedeno določbo, saj je to po mnenju sodišča glede na okoliščine primera potrebno. Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ pri odločitvi upošteval le podatke iz ERMV, posebej za vozila, posebej za prikolice, ne da bi preveril ali gre za dejansko za porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami, kar je bil dolžan glede na namen in besedilo določbe 21. odstavka 54. člena ZTro in pri tem pridobiti tudi druga dokazila.
ZKme-1 člen 30. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 83, 84, 84/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - prijavni obrazec - zavrženje vloge
Sodišče tožnikovega ugovora, da je bila razpisna dokumentacija objavljena v Wordovem dokumentu in ni bila ustrezno zaščitena, zaradi česar je bilo mogoče dokument spreminjati, ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od predpisanega, pa je bila zavržena v skladu s 30. členom ZKme-1.
Pri tožniku sta delavca iz Bolgarije opravljala dela, ne da bi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe v skladu z ZDR. Prav tako tožnik delavca ni prijavil v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti. Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti tudi v primeru preizkusnega dela v skladu s 9. in 10. členom ZDR.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - podlaga za plačilo nadomestila - inšpekcijska odločba
Kadar je izpodbijana odločba o odmeri nadomestila izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu, je tožena stranka oziroma prvostopni upravni organ pri odmeri nadomestila vezan na ugotovljen obseg nedovoljenega posega v prostor, ki je naveden z izrekom inšpekcijskega ukrepa. Tako so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na sam poseg v prostor, kot tudi na nepravilno opredelitev nepremičnine kot „kulturni spomenik“, ker jih sodišče v tem postopku ne more upoštevati.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postavitev ali odpoklic veleposlanika - sprememba tožbe
V zvezi z dopustnostjo tožbe po 2. členu ZUS-1 sodišče meni, da ukaz predsednika Republike nima pravne narave konkretnega posamičnega akta. Posameznik postavitve za veleposlanika ne more iztožiti, ker to ni njegova pravica.
Odpoklic zahteva določen postopek, vendar iz citiranih določb izhaja, da predsedniku republike svoje odločitve ni potrebno obrazložiti v smislu razlogov za odpoklic iz 2. odstavka 17. člena ZZZ-1 (kot mu ni potrebno postavitve oziroma nepostavitve, kolikor ne sledi predlogu vlade – o tem le obvesti vlado). Akt odpoklica je zato opredeliti za akt politične diskrecije. Ukaz predsednika republike o postavitvi ali odpoklicu veleposlanika je torej akt, zoper katerega ni upravnega spora po 2. členu ZUS-1, niti po 3. členu ZUS-1 po katerem je upravni spor zoper akte politične diskrecije izrecno izključen.
gozdovi - sanitarna sečnja - preventivna varstvena dela - zavezanec za izvedbo del
Razlog, da tožeča stranka ne more nastopiti posesti na nepremičninah, ki jih je pridobila v izvršilnem postopku, ni pravno utemeljen razlog, ki bi nalagal izdajo odločbe o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih bivšemu lastniku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - pravnomočna sodba
V postopku za odobritev pravnega posla, tudi kadar pravnomočna sodba nadomešča sklenjeno pogodbo o pravnem poslu (sodba ima v takem primeru pravno naravo pogodbe ter enake pravne učinke kot sklenjena pogodba), pristojni organ ugotavlja, ali pravnega posla ni mogoče odobriti zaradi okoliščin iz 3. odstavka 19. člena ZKZ. Odobritev ni potrebna le v taksativno določenih primerih iz 2. odstavka 19. člena ZKZ, vendar tudi v takih primerih organ na vlogo osebe, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, izda o tem potrdilo ali pa izdajo potrdila z odločbo zavrne.
ZVV člen 8, 9. ZVojI člen 46, 47, 47/1, 47/2. ZUP člen 146.
vojni veteran - veteranski dodatek - prejemki upravičenca - invalidnina
Določba 47. člena ZVojI med prejemke, relevantne za določitev pravice oziroma višine veterinarskega dodatka, ne všteva samo tistih invalidnin, družinskih invalidnin in dodatka za posebno invalidnost, ki so bili priznani po določbah ZVojI.
stroški upravnega postopka - register zasebnih raziskovalcev - izbris iz registra zasebnih raziskovalcev - zavezanec za DDV - obnova postopka
Z izpodbijano odločbo je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek in odpravljena odločba z dne 24. 12. 2003, s katero je bil tožnik izbrisan iz registra zavezancev za DDV. Po posebni ureditvi stroškov postopka v 79. členu ZDavP-2, ki se v obravnavanem primeru uporablja, vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek. To so t.i. osebni stroški, ki jih tudi po 2. odstavku 113. člena ZUP, ki se subsidiarno uporablja, ne glede na uspeh, nosi stranka.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - sorazmernost - nujnost razlastitve
Ugotovitev, da sta predmetni parceli navedeni v lokacijskem načrtu, ne zadosti vsem zahtevam, ki so kot pogoji določeni za ustanovitev služnosti v javno korist.
melioracijsko območje - vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Ugotovitev, da se parcele nahajajo na melioracijskem območju, v pritožbenem postopku ni bila sporna. Drugačno dejansko stanje tožnik z navedbo, da sam oziroma njegovi pravni predniki niso bili stranka v postopku melioracije, smiselno zatrjuje šele v upravnem sporu, ne da bi hkrati predložil dokaze o drugačnih katastrskih podatkih obravnavanih zemljišč, kot izhajajo iz uradnih evidenc – katastra melioracijskih objektov in naprav, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in ki je povezan z bazo podatkov zemljiškega katastra.
Z izpodbijano odločbo se odmerjajo stroški vzdrževalnih del na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju in ne za melioracijska dela, opravljena na parcelah v lasti ali zakupu tožnika, zato njegove navedbe, ki se nanašajo na ta dela, za odločitev niso relevantne.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost člen 11, 12, 13.
gostinstvo - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - potrditev obratovalnega časa - izpolnjevanje pogojev
Tožnica je kot gostinec vložila prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata pri prvostopenjskemu organu. Zato vprašanje, ali je tožnica lahko stranka v postopku določitve obratovalnega časa gostinskih obratov, ne more biti odvisno od vprašanja, ali ima tožnica pravico do razpolaganja s predmetnim prostorom ali ne. Prvostopenjski organ tožnici ne bi smel odreči položaja stranke v predmetnem postopku. Ker je tožnica prijavila obratovalni čas gostinskega obrata, bi upravni organ moral postopati v skladu z 13. členom Pravilnika, ki določa, v katerih primerih upravni organ razpored obratovalnega časa potrdi, v primeru, da kateri izmed pogojev, navedenih v tem členu ni izpolnjen, pa z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - prvi narok za glavno obravnavo
Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.
Lastnik, ki pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje, lahko prosi za oprostitev plačila turistične takse za obdobje enega leta od dneva pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Normodajalec je torej oprostitev v takih primerih omogočil za obdobje enega leta, po poteku katerega naj bi se gradbeno dovoljenje oziroma rušenje izvršilo, če objekta dejansko ni več mogoče uporabljati za prenočevanje.
Na podlagi 1. odstavka 54. člena uredbe za leto 2004 mora v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva prejeti znesek vrniti, skupaj z zakonskimi obrestmi.
postopek evidentiranja urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s katastrsko mejo
Sodišče prvostopnemu organu pritrjuje, da se na podlagi 5. odstavka 31. člena ZEN šteje, da se tožnica s potekom predlagane meje (po podatkih zemljiškega katastra) strinja, saj svoje meje ni pokazala, bilo pa ji je to omogočeno, in bila je tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve.
ZJC člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7. ZUreP-1 člen 92, 92/1.
uvedba postopka razlastitve - javna korist - sorazmernost in nujnost razlastitve - rok za vložitev zahtevka za uvedbo razlastitvenega postopka
Iz določb ZUstS ne izhaja, da je rok za odpravo neustavnosti prekluziven, niti to ne izhaja iz same odločbe Ustavnega sodišča. To pa pomeni, da je razlastitvena upravičenka lahko zahtevala uvedbo razlastitvenega postopka tudi po izteku roka iz 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča; pri tem pa ni bila vezana tudi na noben drug predpisan rok, glede česar pa sicer tožeča stranka niti ne zatrjuje nasprotnega.
Ker po predmetnih nepremičninah poteka javni (cestni) promet, je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve na predmetni nepremičnini.
Možnost odloga oz. obročnega plačevanja davka v primeru hujše gospodarske škode omogoča določba 102. člena ZDavP-2, pri čemer so v zakonu navedeni vsi pogoji, ki jih mora davčni zavezanec izkazati. Pri tem podrobnejša merila predpisuje Pravilnik. Gre za ugodnost, predvideno v zakonu in podzakonskem aktu, zato se določbe morajo razlagati restriktivno. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik nesporno izhaja, da je v finančni stiski, v kateri se je znašel zaradi nezmožnosti poplačil davčnih obveznosti. Tožnik, ki je organiziran kot gospodarska družba in posluje na trgu, mora računati z rednimi poslovnimi riziki, ki jih takšno poslovanje na trgu prinaša. Pri odlogu plačila davčnega dolga gre za ugodnejši položaj, ki se nudi davčnim zavezancem zgolj v primerih nastanka nepredvidenih okoliščin na trgu, na nastanek katerih davčni zavezanec ni mogel vplivati in jih tudi v okviru splošnega poslovnega rizika ni mogel predvidevati. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se tako uporablja v izjemnih primerih, ko je podano dejansko stanje spleta sistemskih in izrednih okoliščin, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
ZKme člen 99. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2007 člen 3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integralno poljedelstvo - opredelitev zahtevka
Iz vloge tožnika, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik postavil svoj zahtevek za 19,83 enot in sam navaja, da je pri izpolnjevanju vloge prišlo do napake. Kot je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ, je na stranki zaveza, da svoj zahtevek natančno opredeli in natančno označi, na katerih enotah rabe uveljavlja posamezen zahtevek. Glede na navedeno so bila tožniku pravilno odobrena sredstva za 19,38 enot v pravilni višini.