stroški upravnega postopka - register zasebnih raziskovalcev - izbris iz registra zasebnih raziskovalcev - zavezanec za DDV - obnova postopka
Z izpodbijano odločbo je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek in odpravljena odločba z dne 24. 12. 2003, s katero je bil tožnik izbrisan iz registra zavezancev za DDV. Po posebni ureditvi stroškov postopka v 79. členu ZDavP-2, ki se v obravnavanem primeru uporablja, vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek. To so t.i. osebni stroški, ki jih tudi po 2. odstavku 113. člena ZUP, ki se subsidiarno uporablja, ne glede na uspeh, nosi stranka.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postavitev ali odpoklic veleposlanika - sprememba tožbe
V zvezi z dopustnostjo tožbe po 2. členu ZUS-1 sodišče meni, da ukaz predsednika Republike nima pravne narave konkretnega posamičnega akta. Posameznik postavitve za veleposlanika ne more iztožiti, ker to ni njegova pravica.
Odpoklic zahteva določen postopek, vendar iz citiranih določb izhaja, da predsedniku republike svoje odločitve ni potrebno obrazložiti v smislu razlogov za odpoklic iz 2. odstavka 17. člena ZZZ-1 (kot mu ni potrebno postavitve oziroma nepostavitve, kolikor ne sledi predlogu vlade – o tem le obvesti vlado). Akt odpoklica je zato opredeliti za akt politične diskrecije. Ukaz predsednika republike o postavitvi ali odpoklicu veleposlanika je torej akt, zoper katerega ni upravnega spora po 2. členu ZUS-1, niti po 3. členu ZUS-1 po katerem je upravni spor zoper akte politične diskrecije izrecno izključen.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - podlaga za plačilo nadomestila - inšpekcijska odločba
Kadar je izpodbijana odločba o odmeri nadomestila izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu, je tožena stranka oziroma prvostopni upravni organ pri odmeri nadomestila vezan na ugotovljen obseg nedovoljenega posega v prostor, ki je naveden z izrekom inšpekcijskega ukrepa. Tako so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na sam poseg v prostor, kot tudi na nepravilno opredelitev nepremičnine kot „kulturni spomenik“, ker jih sodišče v tem postopku ne more upoštevati.
Pri tožniku sta delavca iz Bolgarije opravljala dela, ne da bi imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali druge ustrezne pogodbe v skladu z ZDR. Prav tako tožnik delavca ni prijavil v invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti. Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti tudi v primeru preizkusnega dela v skladu s 9. in 10. členom ZDR.
Uredba Komisije(ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 7, 15. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 8, 12, 12/8, 14. ZUP člen 288.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep ohranjanja kolobarja - vrsta kmetijske rastline - kršitev pri prijavi zahtevka - verodostojnost izjave stranke - načelo proste presoje dokazov
Silažna koruza ni identična s koruzo za zrnje, kar izhaja iz različne šifre za ti kmetijski rastlini (005 oziroma 006). Šifra kmetijske rastline je obvezen podatek obrazca D, torej je sestavina zahtevka za KOP. O tem, katero kmetijsko rastlino je tožnik sejal leta 2007, je upravni organ lahko upošteval njegovo izjavo, dano na zapisnik ob kontrolnem pregledu dne 18. 4. 2008, (da je bila napačno prijavljena silažna koruza namesto koruze za zrnje), čeprav jo je dne 5. 10. 2009 preklical. Verodostojnost izjave stranke kot dokaza se namreč presoja po načelu proste presoje dokazov.
Lastnik, ki pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje, lahko prosi za oprostitev plačila turistične takse za obdobje enega leta od dneva pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Normodajalec je torej oprostitev v takih primerih omogočil za obdobje enega leta, po poteku katerega naj bi se gradbeno dovoljenje oziroma rušenje izvršilo, če objekta dejansko ni več mogoče uporabljati za prenočevanje.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - status zemljišča - višina odškodnine
Ker je parc. št. 220 k.o. ... v lasti fizičnih oseb (tožečih strank), je podana ovira za vrnitev v naravi, zaradi podržavljenja pa je upravičenec upravičen do odškodnine.
Iz relevantnih dejstev, ki so bila del ugotovljenega dejanskega stanja ob izdaji izpodbijane odločbe, izhaja, da so bile podržavljene nepremičnine kmetijska zemljišča. Da bi bila ta dejstva drugačna (akt o podržavljenju, katastrski in zemljiškoknjižni podatki iz časa podržavljenja), tožeče stranke ne zatrjujejo in tudi niso v postopku.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - prvi narok za glavno obravnavo
Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.
ZUP člen 87, 87/4, 235, 240, 240/2. ZDavP-2 člen 86.
upravni postopek - prepozna pritožba - rok za pritožbo - vročitev odločbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Rok za pritožbo teče od vročitve odločbe (235. člen ZUP, 86. člen ZDavP-2) in ne od dneva, ko se je stranka z vsebino fiktivno vročene odločbe seznanila.
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Le če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa vojnega veterana - neposredna vključenost v oborožen odpor
Glede na določbe zakona statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi Republike Slovenije, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon. Delovanje tožnice tudi po mnenju sodišča nima elementov neposredne vključenosti v oborožen odpor po 1. odstavku 1. člena ZVV, tožnica pa tudi ni izpolnila dodatnih kriterijev iz 7. alineje 2. člena niti 2. a) člena ZVV.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Za zaključek, da je tožnik za davčne namene rezident Republike Slovenije, zadostuje že ugotovitev, da ima tukaj svoje stalno prebivališče, ki mu je tudi neprestano na voljo.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Upravni organ je pravico MO..., da pri gradnji poseže tudi na zemljišče parc. št. 3634/2 k.o. ..., ugotovil na podlagi služnostne pogodbe z dne 23. 6. 1939, ki daje investitorki služnostno pravico nepreklicne uporabe tožničine nepremičnine v javne prometne namene, in na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 30. 4. 2009, ki daje MO... služnostno pravico hoje, dostopa, rekonstrukcije in vzdrževanja komunalne infrastrukture – vodovoda ter elektrovoda. Služnostne pravice so vpisane tudi v zemljiški knjigi, kar je organ ugotovil na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo.
Katera dela bodo opravljena na posameznem od zemljišč, na katera posega načrtovana gradnja, je razvidno iz PGD kot sestavnega dela gradbenega dovoljenja. V zvezi s tem je iz obrazložitve drugostopenjske odločbe razvidno, da se bodo dela na tožničinem zemljišču nanašala prav na tista, za katera ima investitorka služnost.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - stranka v postopku
Pravico udeležbe v upravnem postopku, ki je uveden na zahtevo drugega, imajo osebe, ki v tem postopku varujejo kakšno svojo pravico ali pravno korist.
Podlaga za pridobitev lastninske pravice po 42. členu SPZ so samo konstitutivne sodne odločbe oz. odločbe državnega organa. Vendar ima v obravnavanem primeru navedena sodna odločba, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno, konstitutivni učinek, saj vzpostavlja drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi (in ki je po citirani pravnomočni sodbi napačno) in se zgolj ne izreka o obstoju lastninske pravice, ki bi nastala na podlagi katerega od drugih načinov originarne pridobitve lastninske pravice.
gradbeno dovoljenje - telekomunikacijska infrastruktura - bazna postaja za mobilno telefonijo
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije ne zadostuje, da zazidalni načrt na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture na prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bil postopek končan, je bila tožeči stranki vročena 21. 9. 2010, kot to izhaja iz vročilnice k navedeni odločbi. Tožbo pa je tožeča stranka vložila šele 28. 10. 2010, torej po poteku navedenega roka.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 99/1, 290. ZGO-1 člen 114, 120, 120/1, 146, 146/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, ki ga na podlagi 290. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, praviloma ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj s takim sklepom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Vendar pa iz stališča Vrhovnega sodišča RS izhaja, da to ne velja, če tožeča stranka zatrjuje, da je obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, že izvršila, ali pa da je z izpodbijanim sklepom prišlo do kakšnega drugega posega v njene pravice.
molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Upravni organ druge stopnje v zadevi ni odločil v roku, ki ga določa 222. člen ZUP. Ker torej pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku za izdajo odločbe, tega pa ni storil niti na ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje - sodne prepovedi - preživnina
Upravičenec mora pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Če bi namreč v konkretnem primeru tožena stranka upoštevala finančno stanje, kakršno je bilo v času vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, bi tudi v primeru, če bi tožniku glede na tako finančno stanje brezplačno pravno pomoč odobrila, morala po uradni dolžnosti takoj po izdaji odločbe ugotavljati, ali pogoje še izpolnjuje, saj mora glede na določbo 41. člena ZBPP pogoje izpolnjevati ves čas, tudi po tem, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena.
Skladno s 5. odstavkom 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Vendar pa v času do izdaje izpodbijane odločbe tožena stranka ni bila seznanjena za okoliščino, da je tožnik dolžan plačevati preživnino v znesku 200 EUR mesečno. Tožnik bi moral sam toženo stranko s tem seznaniti. To je okoliščina, ki je očitno nastopila pozneje, za katero tožena stranka ni mogla vedeti, saj ob podaji prošnje, kot je razvidno iz izpolnjenega obrazca, tožnik ni navedel, da ima izplačane preživninske obveznosti.