Za presojo obstoja izvenzakonske skupnosti so pomembni tako notranji (intimni) kot zunanji (navzven vidni, notorni) dejavniki. Prvi se udejanjajo v svobodni odločitvi za partnerstvo, obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči; drugi se kažejo v skupnem bivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti ter dojemanju odnosa s strani tretjih. Vse navedene dejavnike je treba presojati celovito. Ker je vsak bližnji odnos v svoji kompleksnosti poseben in neponovljiv, nobenemu od njih ni dopustno že vnaprej priznati odločilne teže, temveč jih je treba upoštevati kot enakovredne, medsebojno prepletene elemente razmerja in s tem odločanja. Tako tudi zahteva po skupnem bivanju partnerjev ni absolutna. Če partnerja zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov sporazumno ne živita skupaj, njuna skupnost pa ima druge značilnosti življenjske skupnosti, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi (lahko) izpolnjeni.
Ker je sodišče v primeru izkazanih okoliščin četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 dolžno zavreči storilčev predlog za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožba z izpostavljanjem, da sodišče prve stopnje ni preverjalo še drugih pogojev in okoliščin, katere naj bi zakon zahteval za odločanje o odložitvi, napadanega sklepa ne more izpodbiti. V ničemer tako storilcu ni bila kršena pravica do enake obravnave iz 14. člena Ustave RS in so tovrstne pritožbene navedbe povsem neutemeljene, prav tako pa ni podane kršitve iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.