S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
Iz vsebine pogodbe namreč izhaja, da je tožena stranka kot dolžnik tožeče stranke svojo terjatev odstopila tožeči stranki namesto izpolnitve. Po 1. odst. 444. čl. ZOR pa obveznost tožene stranke kot cedenta ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu in sicer do zneska odstopljene terjatve. Ker je prvostopno sodišče svojo presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot cesionarja zmotno oprlo na 437. čl. ZOR, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, saj ni ugotovilo, kdaj je bila cesijska pogodba sklenjena (kar je pomembno zaradi presoje pravilnosti obračuna vtoževanih zamudnih obresti), ni pa ugotalvljalo tudi obsega oziroma višine odstopljene terjatve.
Če obstaja med istima osebama več istovrstnih obveznosti, je dolžnik tisti, ki (najkasneje) ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje (1. odst. 312. člena ZOR)
Celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev, odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka.
Okoliščine nesreče, predvsem pa obseg, teža in stopnja kršitev prometnih predpisov, omogočajo oceno, da je objektivno odgovorni voznik osebnega avtomobila (zaradi lastnega prispevka oškodovanca) do 70% prost odgovornosti za nastalo škodo.
Glasni očitki mladoletni potnici pred potniki v avtobusu in sicer brez dokazov, da je pobruhala avtobus, pomeni razžalitev in predstavlja osnovo za negmotno škodo, zaradi žaljivega ravnanja šoferja avtobusa.
ZPP člen 137, 137/1, 209, 209/1, 137, 137/1, 209, 209/1.
mirovanje postopka
Za nastanek mirovanja postopka ob ostalih izpolnjenih pogojih zadošča, da je vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno le pooblaščencu - odvetniku pravdne stranke, ne pa njej sami.
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine - strah
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 20 letni oškodovanki (študentki arhitekture) za naslednje poškodbe: pretrganje vranice in pretrganje leve ledvice (kar je imelo za posledico odstranitev vranice in leve ledvice), pretres možganov, izliv tekočine v prsno votlino, topa poškodba trebušne slinavke, izpah osnovne falange levega palca, številne rane na obeh spodnjih okončinah, številne podplutbe po prsnem košu, trebuhu in rokah.
ZPP (1977) člen 355, 355. ZOR člen 99, 99/1, 99, 99/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - dejstva - razlaga pogodbe
Ni podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče posamezna dejstva sicre ugotovi napačno, a se izkaže, da so le-ta za sodno pravo irelevantna
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - razveza pogodbe
Pogodba o najemu poslovnega prostora mora biti sklenjena v pismeni obliki, sicer ni veljavna (2. odst. 12. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), vendar pa je oblične pogodbe praviloma mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. čl. ZOR).
Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.
Ob ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje navedlo, da je pritožbeno sodišče navedbe, do katerih se je sodišče prve stopnje ob prvem sojenju že opredelilo, v svojem razveljavitvenem sklepu potrdilo. Posledica takšne ugotovitve je bila, da določenih dejstev sodišče prve stopnje v novem sojenju ni ugotavljalo in v novi odločitvi tudi ni obrazložilo. To pa pomeni, da sedaj izpodbijana sodba prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP).