Celo v primeru, če bi sprejeli stališče tožene stranke, da so vse zatrjevane napake skrite, ugovora o njihovem obstoju ni več mogoče upoštevati, ker je minilo več kot šest mesecev, odkar je bila nepremičnina izročena toženkama, saj v pogodbi stranki nista določili daljšega jamčevalnega roka.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - razveza pogodbe
Pogodba o najemu poslovnega prostora mora biti sklenjena v pismeni obliki, sicer ni veljavna (2. odst. 12. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih), vendar pa je oblične pogodbe praviloma mogoče razvezati z neobličnim sporazumom (68. čl. ZOR).
Če obstaja med istima osebama več istovrstnih obveznosti, je dolžnik tisti, ki (najkasneje) ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje (1. odst. 312. člena ZOR)
Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.
Glasni očitki mladoletni potnici pred potniki v avtobusu in sicer brez dokazov, da je pobruhala avtobus, pomeni razžalitev in predstavlja osnovo za negmotno škodo, zaradi žaljivega ravnanja šoferja avtobusa.
ZPP člen 137, 137/1, 209, 209/1, 137, 137/1, 209, 209/1.
mirovanje postopka
Za nastanek mirovanja postopka ob ostalih izpolnjenih pogojih zadošča, da je vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno le pooblaščencu - odvetniku pravdne stranke, ne pa njej sami.
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Po določbi 1. odst. 464. čl. ZPP mora tožena stranka, če želi doseči, da se sodišče, pri katerem je tožba vložena, izreče za nepristojno (in razveljavi v postopku opravljena dejanja ter tožbo zavrže) konkretno zatrjevati, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o arbitraži. Ker gre za zatrjevanje dejstva, ki ni splošno znano, pač pa je lahko znano le strankama, mora tista, ki za dosego določenega procesno pravnega učinka takšno dejstvo uveljavi, zanj predložiti tudi dokaz.
ZPP člen 205, 205-4, 208, 208/1, 205, 205-4, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje ne le v primeru, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ampak tudi v primeru, ko ga sodišče povabi naj to stori. Zato izrecna izjava stečajnega upravitelja, da prevzema prekinjen postopek, ni obvezna.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
zvišanje preživnine - odločilna dejstva
Ko sodišče odloča o zvišanju preživnine zaradi spremenjenih razmer, mora v razlogih sodbe navesti v čem se kažejo spremenjene razmere. To pomeni, da mora pri tem upoštevati vse odločilne dejavnike: možnosti staršev in potrebe otrok v času prejšnje določitve prispevka za preživljanje ter v času odločanja o spremembi višine tega prispevka.
Šele nato je upoštevaje sorazmerje med odločilnimi dejavniki mogoče določiti novo višino prispevka za preživljanje.
stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - pogoj
Tudi če je obtoženi povzročil prometno nezgodo s smrtnim izidom pod vplivom alkohola, izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije po sedmih letih od storitve, ko obtoženi v tem času ni bil obravnavan niti zaradi cestno prometnega prekrška, ni več primeren.
Če sta predlagatelja v predlogu za denacionalizacijo navedla, na katero premoženje se nanaša, navedla pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev premoženja, je takšen predlog dovolj popolen, da lahko sodišče po njem postopa tudi, če ni priloženo potrdilo o državljanstvu upravičenca in pravnem nasledstvu.
Izostanek teh listin iz 2. odst. 62. člena ZDen presoja sodišče na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ne more pa zaradi tega predloga zavreči.
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2, 70, 70-5, 339, 339/2.
izločitev sodnika
Bistvena kršitev določbe 5. točke 1. odstavka 70. člena ZPP iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana v primeru, če je v isti zadevi pri izdaji sodbe sodeloval isti sodnik kot pred nižjim sodiščem. V primeru, da gre za drugo zadevo (kazensko) pred istim pristojnim sodiščem (ne nižjim sodiščem) bistvena kršitev ni podana.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči stori obdolženec tudi v primeru, ko kljub zasnovi zadetja stranskega ogledala njegovega vozečega vozila z oškodovancem ne zazna njegovega padca saj tovrstno zadetje, zlasti pri otrocih povzročajo telesne poškodbe in jim je potrebna pomoč.
Kaznivo dejanje izsiljevanja je dokončano, čeprav denar obtožencu še ni bil izročen, saj je ta, sicer z uporabo sile, oškodovanca pripravil do tega, da ga je hotel dobiti, ko je v ta namen telefoniral očetu in materi, k očetu pa hotel tudi sam s taksijem, katerega mu je najel obtoženi.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371, 371/1, 371/1-9.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v opisu obdolženemu očitanega kaznivega dejanja samo spremenilo datum, ko bi ga naj ta storil iz razdobja od 18.7.do 13.10.1997 na 13.10.1997 do 6.11.1997 prekoračilo obtožbo saj obtožba ni nikoli trdila, da bi ga naj storil v po sodišču zatrjevanem razdobju, čas storitve kaznivega dejanja pa je bistveni sestavni del obtožbe (2. tč. I. odst. čl. 269 ZKP).