Ker sta pravdni stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, je za kasko škodo odločilna tista vrednost, izračunana na način, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.
Tožnik je ves čas od vložitve zahteve za odkup stanovanja le-to uporabljal in zanj plačeval le neprofitno najemnino. Pravno varstvo je dosegel s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe po kupnini glede na vrednost točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, zato ni upravičen še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Določilo 106. čl. je namenjeno realizaciji terjatve, zlasti v zvezi z zavarovanjem še nezapadlih občasnih dajatev, v fazi oprave izvršbe, zato sodišče na podlagi tega določila ne more dovoliti izvršbe občasnih, še nezapadlih dajatev.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Ker tožena stranka ob vložitvi pobotnega ugovora v znesku 157.346,10 SIT ni navedla, katere uveljavljane terjatve tožeče stranke s tem zneskom pobotuje, je bilo potrebno uporabiti 2. odst. 312. čl. ZOR, po katerem se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
V kolikor se bo v nadaljevanju postopka pokazalo, da na navedenem naslovu ni nobenih dolžnikovih rubljivih predmetov, tam rubeža sicer ne bo mogoče opraviti, vendar to ne vpliva na dovolitev izvršbe.
Poslovanje stečajnega upravitelja nadzoruje in mu daje navodila predsednik stečajnega senata (2. in 3. odst. 75. člena ZPPSL). V zvezi s predmetno pogodbo bi zato lahko dal stečajnemu upšravitelju navodilo, kako ravnati, predsednik stečajnega senata. Odločil bi z odredbo, o morebitnem ugovoru pa bi odločil stečajni senat. Zoper odločitev stečajnega senata ni pritožbe.
pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika obrazložen, saj je iz vsebine navedb jasno, da se dolžnik upira izpolnitvi upnikove terjatve in v dokaz zatrjevanih dejstev predlaga svoje zaslišanje.
Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.
Če je izvedenec cestno prometne stroke na podlagi spisovnih podatkov ugotovil, da posamezne poškodbe na avtomobilu, ki je bil poškodovan v fingirani prometni nesreči, niso mogle nastati, in je lažni prikaz sledov avtomobilskih delov pripisan ravnanju obeh obdolžencev, mu ni mogoče uspešno očitati pristranskosti.
V načelu poravnava, ki jo sklene z oškodovancem eden od solidarnih dolžnikov, nima pravnega učinka proti tistim, ki niso sodelovali pri sklenitvi. Sodolžnik pa jo lahko sprejme, če ni omejena samo na dolžnika, s katerim je sklenjena.
Za izkaz intervencijskega interesa ne zadošča goli gospodarski interes. Treba je namreč izkazati pravni interes, ki mora biti zasnovan v pravnem razmerju med intervenientom in stranko iz glavne pravde. Pri najemni pogodbi, ki je sklenjena pod odložnim pogojem, se šteje, da najemno razmerja že obstaja, da pa še ni spolnitvenega zahtevka. Najemna pogodba, ki je sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, in to neodvisno od dogovorjenega odloga.
Odmena za uporabo tuje stvari se lahko odmeri v sodnem postopku šele, ko se ugotovi okoriščanje in na drugi strani prikrajšanje zaradi nemožnosti uporabe svoje stvari.
Če toženec zatrjuje, da mu je tožnik odvzel posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja (ugovor viciozne posesti), mora sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevati tako relativni (30 dni od dneva, ko se je izvedelo za motenje in storilca) kot tudi absolutni rok (eno leto od dneva, ko je motenje nastalo).
Če je obsojeni šele po preteku roka za pritožbo izpolnil posebni pogoj, in izpolnitev tudi dokazal, se lahko sodba o preklicu razveljavi in postopek za preklic ustavi.
ZPPSL (v 1. odstavku 93. člena) jasno in izrečno določa, da je predujem namenjen za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka (ne pa morebiti za kritje stroškov, ki naj bi nastali z vodenjem same začetne faze stečajnega postopka). Zato ga je tudi treba tako (in ne širše) razlagati. Edini strošek, ki je povezan z začetkom stečajnega postopka, pa je strošek objave oklica o začetku v uradnem listu.