pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost
Otroku, ki je dopolnil 15 let, in je sposoben razumeti pomen in pravn posledice svojih dejanj, posebna določba Zakona o pravdnem postopku v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki podeljuje sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja v postopkih, v katerih je legitimiran kot pravdna stranka.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilo v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja le v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL45382
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZTLR člen 33, 33.
sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija
Pri določanju deležev na skupnem premoženju ne more tožnik zahtevati ugotovitev deleža na nezgrajeni nepremičnini do posamezne gradbene faze. S tožbo morajo biti zajeti vsi zemljiškoknjižni lastniki nerazdeljene nepremičnine.
Zamudne obresti od denarnih prejemkov, do katerih so upravičeni delavci, niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Omenjeno zakonsko določilo izčrpno našteva, katere terjatve imajo enak pravni položaj kot stroški stečajnega postopka (oziroma postopka prisilne poravnave), zato naštetim vrstam terjatev ni mogoče dodajati še drugih vrst terjatev.
Dolžnik ni predložil seznama svojega premoženja in ni prišel na narok zaradi zaslišanja o premoženju, zato je bila izrečena denarna kazen v znesku 100.000,00 SIT. Odločitev o kazni je skladna z okoliščinami zadeve, predvsem s težo kršitve oziroma neupoštevanja odločitev sodišča, zaradi česar je ovirano opravljanje izvršbe.
Navajanje še novih spornih dejstev v pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče stranko zapuščinskega postopka napotilo na pravdo zaradi ugotovitve spornega dejstva, od katerega je odvisna kakršna pravica strank, ni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Takšna sporna dejstva bo stranka lahko uveljavljala s tožbo v isti pravdi.
Iz izreka sodbe je razvidno, da je tožeča stranka z zahtevkom le delno uspela. Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z 2. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da v primeru delne zmage v pravdi, sodišče lahko odloči glede na doseženi uspeh, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Če bi tožeča stranka tožbo glede plačanega dela glavnice umaknila takoj, ko je zvedela, da je bil del zahtevka izpolnjen, bi sodišče prve stopnje lahko toženi stranki naložilo, da plača tudi tožnikove pravdne stroške. Vendar tožeča stranka tega, niti na naroku dne 07.07.1999, ni storila.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je določba 1. odst. 374. člena ZOR z izrazom "družbene pravne osebe" zajela le tiste osebe, ki imajo v svoji kapitalski strukturi družbeni kapital. Bistvo te določbe v vsebini posla iz katerega izvirajo terjatve, torej, da izvirajo iz prometa blaga in storitev. Z izrazom "družbeno pravne osebe" je pa zakon hotel zajeti čim večji krog pravnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prometa blaga in storitev, zlasti pa gospodarske organizacije.
pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik večstanovanjske hiše je za izterjavo obratovalnih stroškov aktivno legitimiran, ker jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev. Pogodba o upravljanju, na podlagi katere stroške izterjuje, pa zaradi spremembe lastništva na stanovanjih v tej hiši ni prenehala veljati, saj imajo njene določbe v skladu z določbo četrtega odstavka 27. člena SZ pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom delov stanovanjske hiše.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3, 116, 116/1, 133, 133/1, 224, 224/1, 224/3.
vrnitev v prejšnje stanje - pravni standard
Verjetnost nepravilne vročitve sodnega pisanja pravni osebi, predstavlja upravičen vzrok dolžnice za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi in torej utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Tistega upnika ali koga drugega, ki najkasneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev drugega upnika, sodišče, če je odločitev o poplačilu odvisna od spornih dejstev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo.
V krog dedičev denacionaliziranega premoženja po pokojnem upravičencu, kateremu je bilo premoženje vrnjeno, se presoja po trenutku, ko je odločba o denacionaliaciji postala pravnomočna.
Ker je sodišče prve stopnje vročilo obvestilo o došli pošiljki toženi stranki na bližnjo gostilno, kjer se občasno zadržuje, niso podani pogoji, da bi sodišče štelo, da je bila tožba vročena po 142., 140. in 141. členu ZPP.
ZOR člen 154, 189, 200, 200/1, 200/2, 154, 189, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 52, 52/2, 52, 52/2.
krajevna pristojnost - pristojnost za spore - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za negmotno škodo - odmera
1. Obravnavana škoda je nastala zaradi hude telesne poškodbe (zlom desne koželjice), zato je v skladu s citirano določbo pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivalšče. Bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana 2. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi. Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pobotne izjave, ki mora biti izrecna in nedvoumna, ni podal, ampak je le zatrjeval, da je tožnica dvignila 600.000,00 SIT z žiro računa ter odpeljala avtomobil v vrednosti 20.500,00 DEM. Takšne navedbe niso pobotna izjava, zato tudi toženčevega ugovora pobota v pritožbi ni mogoče upoštevati. 3. Sodišče prve stopnje mora ugotoviti ali je tožnici zatrjevana premoženjska škoda (izgubljeni dobiček) dejansko nastala in ali je izguba dobička v vzročni zvezi s toženčevim škodljivim ravnanjem oz. poškodbo.
začasna odredba pravdnima strankama o preživljanju skupnih mladoletnih otrok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, kadar odloča o predlogu stranke za izdajo začasne odredbe med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki sodnik posameznik, ne pa senat.
Izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe po določbi tretjega odstavka 38. člena ZIZ ni vezana na primer, ko upnik v postavljenem mu roku ne predloži sodišču potrdila o plačilu predujma, temveč na primer, ko upnik v roku ne da (plača) predujma.
Če je bila izvršba dovoljena na podlagi začasne odredbe, katere veljavnost je bila omejena do pravnomočno končanega pravdnega postopka, lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. odst. 76. člena ZIZ tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršbo. Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen.
izpraznitev stanovanja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje sodne poravnave - najemna pogodba
Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.
Po določbi 137 člena ZPP se vročajo pisanja pooblaščencu stranke. Če se naroka udeleži stranka brez pooblaščenca, jo mora sodišče ob preložitvi naroka opozoriti, da naj o novem naroku obvesti svojega pooblaščenca ali pa poslati pisno vabilo pooblaščencu.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalih dedičev. Če sodediči trdijo, da nujnemu dediču nujni delež ne gre, ker ga je prejel že z darili, uveljavljajo zahtevo, naj se mu vračunajo darila. Če nujni dedič tega ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo vračunavanje dokazovati, saj je njihova pravica manj verjetna.