Kot dokaz, da ima terjatev do tožene stranke je tožeča stranka v spis predložila račum, dopis z dne 13.11.1995 in opomin pred tožbo z dne 18.03.1996. Relevantnih trditev, s katerimi bi utemeljila obstoj terjatve, pa tožeča stranka ni postavila, čeprav se je tožena stranka branila z ugovorom, da so delavci tožeče stranke samovoljno zapustili delovišče in s tem smiselno trdila, da delo ni bilo opravljeno. Tožeča stranka je tista, ki bi morala navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlagati dokaze.
dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nenadomestno dejanje - stanovanje
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je naložena dolžniku dolžnost izročiti upniku stanovanje, je dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik.
Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.
začasna odredba pravdnima strankama o preživljanju skupnih mladoletnih otrok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odst. 339. čl. ZPP je podana, kadar odloča o predlogu stranke za izdajo začasne odredbe med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki sodnik posameznik, ne pa senat.
pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika
Upravnik večstanovanjske hiše je za izterjavo obratovalnih stroškov aktivno legitimiran, ker jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev. Pogodba o upravljanju, na podlagi katere stroške izterjuje, pa zaradi spremembe lastništva na stanovanjih v tej hiši ni prenehala veljati, saj imajo njene določbe v skladu z določbo četrtega odstavka 27. člena SZ pravni učinek tudi nasproti poznejšim lastnikom delov stanovanjske hiše.
ZOR člen 154, 189, 200, 200/1, 200/2, 154, 189, 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 52, 52/2, 52, 52/2.
krajevna pristojnost - pristojnost za spore - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za negmotno škodo - odmera
1. Obravnavana škoda je nastala zaradi hude telesne poškodbe (zlom desne koželjice), zato je v skladu s citirano določbo pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivalšče. Bistvena kršitev določb postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana 2. Ugovor pobota, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, se ne more uveljavljati v pritožbi. Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje pobotne izjave, ki mora biti izrecna in nedvoumna, ni podal, ampak je le zatrjeval, da je tožnica dvignila 600.000,00 SIT z žiro računa ter odpeljala avtomobil v vrednosti 20.500,00 DEM. Takšne navedbe niso pobotna izjava, zato tudi toženčevega ugovora pobota v pritožbi ni mogoče upoštevati. 3. Sodišče prve stopnje mora ugotoviti ali je tožnici zatrjevana premoženjska škoda (izgubljeni dobiček) dejansko nastala in ali je izguba dobička v vzročni zvezi s toženčevim škodljivim ravnanjem oz. poškodbo.
Ker je sodišče prve stopnje vročilo obvestilo o došli pošiljki toženi stranki na bližnjo gostilno, kjer se občasno zadržuje, niso podani pogoji, da bi sodišče štelo, da je bila tožba vročena po 142., 140. in 141. členu ZPP.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da so sodediči tisti, ki morajo dokazovati sporna dejstva v zvezi z velikostjo dednega deleža ostalih dedičev. Če sodediči trdijo, da nujnemu dediču nujni delež ne gre, ker ga je prejel že z darili, uveljavljajo zahtevo, naj se mu vračunajo darila. Če nujni dedič tega ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo vračunavanje dokazovati, saj je njihova pravica manj verjetna.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka od tožnice prejela znesek 100.000,00 DEM, tožena stranka pa ni niti zatrjevala, na kakšni podlagi je upravičena prejeti znesek obdržati (tožena stranka je ves čas postopka zatrjevala, da zneska 100.000,00 DEM ni prejela), je pravilno odločilo, da je tožena stranka znesek 100.000,00 DEM prejela glede na podlago, ki se ni uresničila (prodajna pogodba po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni bila sklenjena), zaradi česar je skladno z določilom četrtega odstavka 210. člena ZOR dolžna prejeta denarna sredstva vrniti tožnici.
izpraznitev stanovanja - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje sodne poravnave - najemna pogodba
Dolžničino zatrjevanje prenehanja izvršilnega naslova, to je razveljavitev sodne poravnave, je zmotno, saj s pritožbo ni mogoče razveljaviti sodne poravnave, ampak je potrebna toža za njeno razveljavitev, vložitve take tožbe pa dolžnica ne zatrjuje.
Izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe po določbi tretjega odstavka 38. člena ZIZ ni vezana na primer, ko upnik v postavljenem mu roku ne predloži sodišču potrdila o plačilu predujma, temveč na primer, ko upnik v roku ne da (plača) predujma.
Tistega upnika ali koga drugega, ki najkasneje na razdelitvenem naroku izpodbija terjatev drugega upnika, sodišče, če je odločitev o poplačilu odvisna od spornih dejstev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo.
Pri dovolitvi izvršbe na dolžnikovo pokojnino mora biti določena omejitev, da se opravi predlagani rubež tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da je določba 1. odst. 374. člena ZOR z izrazom "družbene pravne osebe" zajela le tiste osebe, ki imajo v svoji kapitalski strukturi družbeni kapital. Bistvo te določbe v vsebini posla iz katerega izvirajo terjatve, torej, da izvirajo iz prometa blaga in storitev. Z izrazom "družbeno pravne osebe" je pa zakon hotel zajeti čim večji krog pravnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prometa blaga in storitev, zlasti pa gospodarske organizacije.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilo v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja le v pravdi.
pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost
Otroku, ki je dopolnil 15 let, in je sposoben razumeti pomen in pravn posledice svojih dejanj, posebna določba Zakona o pravdnem postopku v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki podeljuje sposobnost samostojno opravljati procesna dejanja v postopkih, v katerih je legitimiran kot pravdna stranka.
Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, se s tem odreče pravici do vložitve revizije. ZPP ne vsebuje določbe, ki bi tožencu v takem primeru preprečevala zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta, če ima interes zagotoviti si možnost vložiti revizijo. Ker v obravnavanem spisu ni podatka o tem, da bi toženec tako zahtevo uveljavil, mu ZPP ne daje podlage, da bi vložil revizijo.
Če je bila izvršba dovoljena na podlagi začasne odredbe, katere veljavnost je bila omejena do pravnomočno končanega pravdnega postopka, lahko izvršilno sodišče v skladu s 1. odst. 76. člena ZIZ tudi po uradni dolžnosti ustavi izvršbo. Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen.