ZPP (1977) člen 145, 145/1, 145/2, 145, 145/1, 145/2.
vročanje - nabitje na oglasno desko
Sodišče se mora z gotovostjo prepričati, da je stranka med postopkom spremenila stalno prebivališče. Šele takrat so izpolnjeni pogoji za vročanje z nabitjem na sodno desko.
Ker je upnik glede nepremičnine - stanovanja, ki ni vpisano v zemljiški knjigi, navedel tako parcelno številko, na kateri je večstanovanjska hiša, kot tudi točen naslov in številko stanovanja ter površino, je s tem dovolj identificiral nepremičnino, na katero se nanaša izvršba.
V primeru, da je stranka tekom postopka zaradi uskladitve v ZGD spremenila ime svoje družbe, navedena sprememba v posledici ne pomeni, da ne obstaja več, niti da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, v kolikor se je postopka ves čas udeleževala njena pooblaščenka. Sama sprememba imena družbe ne pomeni, da stranka ne obstaja več. Zato se lahko postopek zaključi z novim, spremenjenim imenom stranke.
ZOR člen 148, 148/1, 446, 451, 453, 148, 148/1, 446, 451, 453.
sprememba dolžnika
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Do spremembe na pasivni dolžnikovi strani lahko pride le v obliki prevzema dolga, pristopa k dolgu ali prevzema izpolnitve. Zato zgolj dopis novega dolžnika, da terjatev priznava ne zadostuje.
Po določbi 1. odstavka 62. člena ZPPSL so z ugotovljeno terjatvijo po tem zakonu mišljeni glavni dolg in obresti, ki so prispele do začetka postopka prisilne poravnave, če temelji terjatev na izvršljivi določbi, pa tudi stroški pravdnega in izvršilnega postopka. V konkretnem primeru terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ne temelji na izvršljivi sodni odločbi, saj je te stroške prvostopno sodišče upniku priznalo šele z izpodbijano odločbo, po sklenitvi prisilne poravnave (4. odstavek 451. člena ZPP/77) in tudi ni bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
zamudna sodba - pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov
V primeru izdaje zamudne sodbe po 318. členu ZPP ni podalge za uporabo določbe 3. odstavka 163. člena ZPP. Določbo, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v predlogu, če gre za odločbo, ki jo izda sodišče brez poprejšnjega obravnavanja, je treba tolmačiti tako, da to velja le v primerih, ko je z zakonom predpisano, da bo o predlogu vedno odločeno brez poprejšnjega obravnavanja.
ZZK člen 9, 75, 86, 9, 75, 86. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 40, 40. Odredba o obrazcih za vpis v zemljiško knjigo člen 1, 2, 1, 2.
predlog za vpis - oblika in vsebina predloga - družbena lastnina
Predlogi za vpis lastninske pravice po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini se vlagajo na obrazcih, ki jih določa Odredba o obrazcih za vpis v zemljiško knjigo. Za izpolnjevanje obrazcev in za vložitev obrazcev se smiselno uporablja 40. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, po katerem se šteje, da je predlog vložen na obrazcu, če je oblika v rubriki in njihovo zaporedje v predlogu takemu obrazcu ustrezajo. Če predlog ni formuliran v predpisani obliki, to je z navedbo kulture in izmere posameznih parcelnih številk, ni vložen v skladu s 75. členom Zakona o zemljiški knjigi.
negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - javna pot
Javna pot je po Zakonu o javnih cesta občinska cesta. Za občinske ceste zakon nalaga občinam, da sprejmejo odloke, v katerih uredijo upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih poti. Zakon pa ne izključuje civilopravnega varstva na teh poteh, zato lastnik javne poti lahko vloži negatorno tožbo, s katero zahteva od vsakogar, da preneha z vsakršnim dejanjem, ki predstavlja vznemirjanje.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZDSS člen 22, 22. ZPP člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368.
neopravičen izostanek z dela - prenehanje delovnega razmerja
Tudi če je zoper delavca sprožen postopek za prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela, je dolžan prihajati na delo do dokončnosti izdanega sklepa.
Obvestilo delavcu, da je zoper njega predlagan postopek za prenehanje delovnega razmerja, še ne pomeni, da mu je prihod v službo onemogočen oz. prepovedan.
Pri razporejanju invalidov ni mogoče upoštevati zgolj določbe 17. čl. ZTPDR, temveč predvsem določbo 37. čl. ZPIZ.
Pri določitvi drugega ustreznega dela je strokovno in splošno izobrazbo potrebno upoštevati le kot enega od kriterijev. Ta kriterij je določen na prvem mestu, vendar pa ni edini, saj je potrebno upoštevati tudi delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida, pa tudi objektivne možnosti za zaposlitev, zato načeloma ni mogoče zaključiti, da je nezakonita razporeditev delavca, invalida s V. stopnjo strokovne izobrazbe, na delovno mesto s IV. stopnjo strokovne izobrazbe.
Odredba s pozivom predlagatelju, naj predloži manjkajoče listine, je bila pravilno vročena z nabitjem na sodno desko, potem ko se je (dvakrat) vrnila z oznako, da zakonita zastopnica (njen naslov je enak naslovu sedeža družbe) pošiljke ni dvignila.
Vpis zavoda v sodni register je konstitutiven, torej se šteje, da je zavod s tem dnem ustanovljen. Ob ustanovitvi pa morajo biti že zagotovljena sredstva tudi po določbi 1. odst. 7. člena Zakona o zavodih.
Samo dejstvo, da ima gospodarska družba premoženje, ki bo ostalo neizterjano na pravilnost sklepa o izbrisu gospodarskega subjekta iz sodnega registra po uradni dolžnosti tudi vpliva, saj le-ta, temelji na posebnem izbrisnem razlogu iz 1. odst. 37. člena ZFPPod.
neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
Postopek izbrisa te družbe iz sodnega registra brez likvidacije je bil voden na podlagi dodatnega izbrisnega razloga določenega v 1. odstavku 37. člena ZFPPod, saj se ta družba do uveljavitve ZFPPod ni uskladila s 1. in 2. odstavkom 580. člena ZGD. Po 2. odstavku 37. člena ZFPPod pa se za izbris teh pravnih oseb le smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja tega zakona. Med izbrisnimi razlogi v 2. točki 1. odstavka 25. člena ZFPPod (3.2. poglavje - izbrisni razlog in posledice izbrisa) je naveden kot izbrisni razlog tudi če gospodarska družba nima premoženja. Vendar pa je bil postopek v konkretni registrski zadevi izpeljan na podlagi izbrisnega razloga iz 1. odstavka 37. člena ZFPPod in ne na podlagi izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod. Zato sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da je pritožniku znano, da subjekt vpisa razpolaga z določenim premoženjem in sicer z 46 obveznicami RS 02 z nominalno vrednostjo 1.000,00 DEM v tolarski protivrednosti vsaka. Če bi sodišče druge stopnje upoštevalo to dejstvo navedeno v pritožbi bi vzelo družbi kateri je bil vročen sklep o začetku postopka izbrisa zaradi izbrisnega razloga po 1. odstavku 37. člena ZFPPod možnost vložiti ugovor v zvezi z morebitnim izbrisnim razlogom po 2. točki 1. odstavka 25. člena ZFPPod. 36. člen ZFPPod na katerega tudi opozarja pritožnik pa velja v tistih primerih, če se kasneje, torej potem, ko je družba zaradi izbrisa iz sodnega registra prenehala, najde premoženje, ki je pripadalo družbi.
ZSReg člen 4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 36. ZGJS člen 27, 27/2, 27/4. ZGD člen 246, 246/4, 251, 449, 449/6, 456.
vpis v sodni register - imenovanje direktorja - javno podjetje
Registrski predpisi ne predvidevajo vpisa imenovanja direktorja (javnega podjetja) prek sodišča oz. vpisa postopka njegovega imenovanja, pač pa vpis direktorja, očitno tudi takšnega, imenovanega prek sodišča, medtem ko ZGD (pri delniški družbi) predvideva imenovanje direktorja prek sodišča, vendar ne v registrskem postopku.
ZSReg člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZFPPod člen 28, 37, 37/1, 28, 37, 37/1.
družba z omejeno odgovornostjo
Smrt enega od družbenikov, ki je bil tudi direktor družbe z omejeno odgovornostjo, in okoliščina, da je družba po podatkih bilance stanje dokapitalizirana, ni ovira za njen izbris iz sodnega registra, ob dejstvu, da družba do uveljavitve ZFPPod ni bila usklajena z določbami 1. in 2. odst. 580. člena ZGD. V postopku izbrisa iz sodnega registra se ne uporablja določba 2. odst. 11. člena ZSReg, zato o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra na prvi stopnji ne odloča sodni referent, ampak sodnik.
ZSReg člen 4, 4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32.
odsvojitev poslovnega deleža - vpis sprememb v sodni register
Odsvojitev poslovnega deleža (od odsvojitelja na pridobitelja) v sodnem registru nima za posledico le izbrisa odsvojitelja, ampak tudi vpis pridobitelja, torej spremembo družbenika.
Ker mora po 4. točki 2. odstavka 27. člena v primeru novih ustanovitvenih vlaganj podati izjavo vlagatelj, da že vpisani subjekti vpisa, katerih ustanovitelj, družbenik ali član je nimajo neporavnanih dospelih obveznosti, bi takšno izjavo nedvomno moral predložiti predlagatelj tega postopka že v času vložitve predloga za vpis subjekta v sodni register dne 1.6.1998. Če bi mu davčni organ to izjavo potrdil v skladu s 3. odstavkom 27. člena ZSReg bi bili podani vsi predpisani pogoji po ZSReg in Uredbi za vpis družb in drugih pravnih oseb v sodni register (dalje Uredba) za ugoditev predlogu za vpis.
sklep o domiku - domik nepremičnine - izpodbijanje sklepa o domiku
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnino. Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ.