Kontinuiteta delovnega razmerja ni nujno vezana na formalno pravno nasledstvo družbe, ki je delavce prevzela. Upoštevati je treba tudi dejansko kontinuiteto delovnega razmerja, če je dokazano, da so delovni prostori tožene stranke isti kot tisti, v katerih so delavci delali še v času, ko so bili zaposleni pri drugem delodajalcu in je ista tudi dejavnost, vsi delavci pa so prešli k toženi stranki.
ZDen člen 5, 72, 72/1, 5, 72, 72/1. Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja člen 3, 3.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Čeprav pogoj za uporabo 5. člena ZDen ni v tem, da bi morala biti pogodbena stranka državni organ ali predstavnik oblasti, pa je morala biti za uporabo omenjene določbe pri sklepanju pravnega posla podana grožnja, sila ali zvijača omenjenih oseb. Zatrjevanje, da so predlagateji direktorja podjetja šteli za predstavnika oblasti, mora biti konkretizirano, pri odločanju o predlogu za denacionalizacijo pa je treba ugotoviti, ali je omenjena oseba ravnala pod videzom izvrševanja pooblastil državnega organa oz. kot predstavnik oblasti ali pa le kot predstavnik podjetja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče v razlogih sodbe navedlo prepričljive razloge za to, da določenega predlaganega dokaza ne izvede, z nadaljnjim svojim zaključkom, da stranka ni dokazala svojih trditev, ni prišlo samo s seboj v nasprotje.
ZIZ člen 34, 34/3, 147, 147/2, 34, 34/3, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - novo izvršilno sredstvo
Res je upnik sodišču pravočasno predlagal tudi rubež dolžnikovih premičnin, vendar je iz izreka izpodbijanega sklepa jasno razvidno, da je sodišče ustavilo izvršbo samo glede izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih, zato se bo izvršba na premičnine vodila naprej.
ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2.
začasna odredba - nenadomestljiva škoda - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
Podani so pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se do pravnomočne razsodbe v delovnem sporu zadrži izvršitev dokončnega sklepa tožene stranke o razporeditvi delavke v drug kraj (s Ptuja v Mursko Soboto), če bi dnevna vožnja na delo poslabšala zdravstveno stanje delavke - invalidke II. kat. oziroma ji povzročila nenadomestljivo škodo.
sklep o domiku - domik nepremičnine - izpodbijanje sklepa o domiku
V pritožbi zoper sklep o domiku nepremičnine dolžnik ne more uspešno uveljavljati dejstev, ki se nanašajo na pravilno vodenje postopka in odločitev v pravnomočnem sklepu o izvršbi, s katero je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnino. Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 112, 112/4, 380, 380-2, 112, 112/4, 380, 380-2. ZS člen 83, 83-3, 83, 83-3. ZDSS člen 23, 23.
vročanje pisanj
3. odstavek 83. člena zakona o sodiščih - določbe o sodnih počitnicah - (Uradni list RS, št. 19/94 - 28/2000) ne velja za vročanje delodajalčevih odločitev o delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih, saj pri njih ne gre za sodno pisanje. Zato tudi rok za vložitev tožbe, določen v 1. odst. 83. člena ZTPDR začne teči naslednjega dne od vročitve sklepa o razporeditvi, pa čeprav je bila vročitev opravljena med sodnimi počitnicami, ko sodišče ne dela, izteče pa se lahko šele prvi delovni dan po sodnih počitnicah in ne med sodnimi počitnicami.
Tožeča stranka je dolžna podlago tožbe jasno navesti in ni mogoče kot njenih navedb upoštevati tistega, kar je, zaslišan kot stranka, izpovedal njen zakoniti zastopnik - direktor.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 343, 343/1, 343, 343/1.
prepozen ugovor - pravočasnost ugovora
Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred meritornim obravnavanjem same vloge, zato o prepoznem ugovoru sodišče ne more niti ne sme vsebinsko odločati.
Če do prekinitve postopka pride potem, ko so bila opravljena že vsa pritožbena procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje, je mogoče izdati odločbo v pritožbenem postopku. Izdaja odločbe pritožbenega sodišča na prekinitev postopka nima vpliva.
ZGD člen 542, 543, 544, 545, 542, 543, 544, 545. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 53, 53/2, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - preoblikovanje družbe - pravno nasledstvo
Preoblikovanje iz d.d. v d.o.o. pomeni zgolj spremembo organizacijske oblike družbe in ne pravnega nasledstva, saj gre še vedno za isti pravni subjekt, zato smiselno uveljavljani ugovor neobstoja aktivne legitimacije ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 368, 353, 353/1, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
disciplinska kršitev
S tem ko je delavka - vzgojiteljica v vrtcu, napisala županu protestno pismo, v katerem je kritizirala postopek ugotavljanja in ocenjevanja presežnih delavcev, ni hotela namerno povzročiti kaljenja medsebojnih odnosov med sodelavkami in ogroziti nemotenega poteka delovnega procesa, zato s tem tudi ni storila očitane disciplinske kršitve.
V postopku prisilne poravnave je možno prijavo terjatve zavreči le v primeru, če bi bila le ta prepozno vložena v smislu 6. točke 43. člena ZPPSL, ali v drugih primerih z zamudo roka, določenega v 1. točki 43. člena ZPPSL.
Ali je terjatev upnika nastala na podlagi pravnega posla, ki je bil potreben, da je dolžnik med postopkom prisilne poravnave nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem bo moralo ugotavljati sodišče prve stopnje pri ugotavljanju verjetnosti prerekane terjatve v smislu 4. odstavka 53. člena ZPPSL.
ZOR člen 262, 262/1, 307, 308, 308/1, 262, 262/1, 307, 308, 308/1. ZGD člen 3, 3/1, 3, 3/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 62, 53, 53/2, 61, 62.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - nadomestna izpolnitev - prenehanje družbe - dolžnik
Morebitno dejansko neposlovanje ni ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na strani dolžnika, ki ne vpliva na obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve. Blokada žiro računa utegne biti kvečjemu ovira za dejansko opravo izvršbe, ni pa to razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe. Dolžnik ne more samovoljno izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik česa drugega zahtevati (prim. 307. čl. ZOR). Morebitna nadomestna izpolnitev je stvar dogovora med strankama, ki ga ni mogoče izsiliti po sodni poti, in ni relevanten ugovorni razlog, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi upnik na kaj takega pristal (prim. 308. čl. ZOR).
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - varstvo pravic - sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo, s katero so delavci eno leto po izvedenem prehodu zahtevali razveljavitev sklepa o prehodu v novo ustanovljene hčerinske družbe in vrnitev na delo k prvotnemu delodajalcu, potem, ko jim je delovno razmerje pri drugem delodajalcu prenehala zaradi stečaja.
Ker delodajalec tožnikom ni izdal individualnih sklepov o prehodu v novo nastale hčerinske družbe (obstajal pa je poimenski seznam, kateri delavci bodo prešli k novim delodajalcem), bi morali tožniki, v kolikor so menili, da je s takim ravnanjem (konkudentna dejanja) delodajalec kršil njihove pravice, vložiti v 15 dneh zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja v skladu z 2. odstavkom 80. člena ZTPDR.
ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 160/2, 60, 60/2, 160, 160/2. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
stroški stečajnega postopka - odpravnina
Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve upnikov po 2. odstavku 160. člena ZPPSL, med katere po noveli ZPPSL-97 spada odpravnina, ki gre trajnim presežkom po ZDR. Zato je tožena stranka dolžna izplačati odpravnino delavcu v polnem znesku, ne pa pod pogoji prisilne poravnave.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče molk tožeče stranke glede delnega plačila vtoževanega računa šteti kot potrditev navedb tožene stranke. Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka predložiti dokaze za svoje trditve.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.