OZ člen 172, 172/1, 180, 180/1. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega – smrt v prometni nesreči – smrt kolesarja – soprispevek kolesarja – otroci pokojnika – žena pokojnika – obstoj življenjske skupnosti – stroški pogreba – krajevno običajen pogreb – musliman – mednarodno zasebno pravo – uporaba tujega prava – nepogodbena odškodninska odgovornost – najtesnejša zveza s slovenskim pravom
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena, nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (172. člen OZ). Z vidika prvega odstavka 172. člena OZ predstavljajo pravno priznano obliko premoženjske škode le tisti stroški, ki so objektivna nujnost pokojnikovih bližnjih. Stroški, ki nastanejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete kot sestavnega dela lastnega žalovanja, ne predstavljajo pravno zavarovane premoženjske škode.
Za izvedbo postopka delitve solastne nepremičnine bo sodišče prve stopnje moralo predhodno odpraviti navedeno oviro, tako da bo stanovanjska stavba, ki se deli s prodajo, predstavljala zemljiško parcelo kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (18. člen SPZ).
odškodnina za nematerialno škodo – odgovornost imetnika psa – napad psa – odmera odškodnine – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za prestane tožničine telesne bolečine in strah zaradi napada psa v skupni višini 700 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ.
preživnina – zvišanje preživnine – spremenjene okoliščine – preživninske zmožnosti – prehod iz vrtca v šolo
Prehod otroka iz vrtca v šolo sam po sebi ne predstavlja povečanja otrokovih potreb, saj je splošno znana kvečjemu okoliščina, da so stroški mesečne oskrbe v vrtcu višji od mesečnih stroškov s šolanjem otroka.
osebni stečaj – časovno trajanje osebnega stečaja – sprememba načrta poteka postopka osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja
Dejstvo, da trajanje postopka osebnega stečaja v zakonu ni časovno omejeno, razen v kolikor ni bil začet postopek odpusta obveznosti, ni nesorazmerno s samim ciljem postopka osebnega stečaja in ne predstavlja nesorazmernega posega v dolžnikove temeljne človekove pravice, kot to trdi pritožnik. Predvsem od vrste in obsega dolžnikovega premoženja ter možnosti unovčitve le-tega pa je odvisno, koliko časa bo postopek osebnega stečaja trajal.
napotitev na pravdo – prerekanje ločitvene pravice nastale na podlagi izvršilnega naslova
Za izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, se uporabljajo pravila iz 308. člena ZFPPIPP. Tako mora po določilu 2. točke drugega odstavka tisti, ki je prerekal tako ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo na ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ločitvena pravica ne obstaja niti takrat, če notarski zapis iz formalnih ali drugih razlogov očitno ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. V takih primerih pa, zlasti če so formalne ali druge pomanjkljivosti že na prvi pogled očitne, po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da stečajno sodišče o napotitvi na pravdo odloči na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP.
Sodišče lahko stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. V primeru ugotovitve ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zakon ne predpisuje kot kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu, saj se besedilo ne nadaljuje z besedno zvezo „in“, pač pa z „ali“.
V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je prizadevanje doseči koristi družbi z neplačilom sodne takse in z vlaganjem predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da za pridobitev te pravice družba ne izpolnjuje pogojev. Na požrtvovalnost se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje.
izbris upnika iz sodnega registra - sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vstop novega upnika
Sodišče prve stopnje je tako v času prekinitve postopka, do katere je prišlo na podlagi zakona, v času, ko zaradi prekinitve postopka ne bi smelo opravljati procesnih dejanj in preden je izdalo sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka z novim upnikom, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je kot upnika navedlo neobstoječ pravni subjekt, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079642
ZFPPIPP člen 153, 153/5, 153/5-1, 221h, 221h/1, 221j, 221j/8, 236, 236/5. ZGD-1 člen 55. ZPP člen 300.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opustitev dopolnitve zahteve - insolventnost dolžnika - neizpodbojna domneva - sklep o začetku stečajnega postopka - upniška prisilna poravnava - mikro družba - razvrščanje glede na velikost dolžnika - odločanje o začetku postopka upniške prisilne poravnave - upravičeni predlagatelj - pomanjkanje aktivne legitimacije - zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave - neodpravljiva nesklepčnost
Dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zaradi česar velja neizpodbojna domneva po določilu petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen in je tako podan razlog za začetek stečajnega postopka. V tem primeru sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Končno je insolventnost dolžnika predpogoj za začetek obeh postopkov zaradi insolventnosti, tako stečajnega kot postopka prisilne poravnave, ki ga predlaga pritožnik.
Ker se dolžnik glede na svojo velikost razvršča med mikro družbe, upnik nad dolžnikom ne more predlagati postopka upniške prisilne poravnave po določbi 221.j člena ZFPPIPP, ker je ta predvidena le za majhne, srednje in velike družbe.
Upniški predlog za začetek postopka (redne) prisilne poravnave nad mikro družbo je neodpravljivo nesklepčen, saj iz njegovega predloga ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnitvijo predloga. V takem primeru sodišče predloga ne da v popravo, ampak ga zavrže.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da točka tretjič spornega dednega dogovora vključuje vse v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, saj iz dednega dogovora ne izhaja, da so določene obveznice že bile razdeljene in da kot take niso predmet odstopa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – litispendenca v pravdnem postopku – litispendenca v izvršilnem postopku – več izvršilnih naslovov – načelo stroge formalne legalitete
V izvršilnem postopku so pogoji za upoštevanje litispendence poleg istovetnosti strank tudi istovetnost zahtevka, istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev in istovetnost predmetov. V pravdnem postopku je namen prepovedi litispendence v tem, da se prepreči, da bi upnik za terjatev, ki temelji na isti dejanski podlagi, zoper iste osebe pridobil več izvršilnih naslovov (oziroma, da bi prišlo do dvakratne odločitve o isti stvari), vendar pa ta možnost v dejanskih sodnih postopkih ni povsem izključena, zlasti, če stranke v postopkih, iz katerih izvršilni naslovi izvirajo, litispendence ne uveljavljajo. V danem primeru do takšne napake v pravdnem postopku ni prišlo, tudi če bi, pa je izvršilno sodišče vezano na (vsak) izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, ne da bi ob tem imelo pristojnost ugotavljati ali preverjati dejansko podlago in resničnost prisojene terjatve ter ali je bila terjatev upniku morebiti prisojena že s kakim drugim izvršilnim naslovom in s sklicevanjem na litispendenco takšno nepravilnost sanirati.
pravdni stroški – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – zamudna sodba – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasen predlog stranke za povrnitev stroškov – predvidljivi stroški
Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Sodna praksa je izrekla, da tožba ni predlog iz tretjega odstavka 163. člena ZPP, zaradi česar lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP.
Za razlago, za katero se zavzema pritožnica, in sicer da bi morala imeti tožnica po izdaji sklepa z dne 22. 8. 2016 možnost, da v petnajstih dneh priglasi dodatne stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, ni najti podlage. Taka razlaga pa tudi ne reši problema „spirale“, ko tožeča stranka vedno znova priglaša stroške pooblaščenca za sprejemanje pisanj, slednji pa vedno znova zaradi vročanja novih sklepov o odmeri stroškov toženi stranki.
Tožnica je v obnovitvenem postopku kot nov dokaz predložila fotografijo, ki naj bi prikazovala natančen položaj vozila neposredno po trčenju. Sodišče prve stopnje je predloženi dokaz ocenilo in pravilno zaključilo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi bila za tožnica lahko izdana ugodnejša odločba.
začasna odredba – zamenjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice
Bistveno v obravnavani zadevi je, da tožnica ni izkazala nujnosti predlaganega ukrepa prešolanja zaradi ogroženosti otroka. Glavni razlog za prešolanje naj bi bila A. želja, kar pa ne zadosti prej izpostavljenim kriterijem. V ta okvir tudi ne sodi v pritožbi zatrjevana kršitev A. pravic do obiskovanja šole, ki jo želi obiskovati.
Stranski intervenient v pritožbi pravzaprav ne izpodbija presoje sodišče prve stopnje, da je veljavnost sklepov, sprejetih na 12. in 13. seji skupščine, predhodno vprašanje v tej zadevi, v kateri se odloča o veljavnosti sklepov, sprejetih na 14. in 15. seji skupščine, niti tega, da bi sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, kaj je predmet odločanja v postopku I Pg 312/2007. V pritožbi uveljavlja le razloge, ki glede na vsebino izpodbijanega sklepa niso pravno relevantni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023195
KZ-1 člen 74, 76. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 372, 372/1, 372/1-5, 373, 386, 394, 394/1, 442, 442/1.
odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - subsidiarnost ukrepa - navzočnost obdolženca na glavni obravnavi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - skrajšani kazenski postopek - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - obseg pritožbe - pritožba v korist obdolžencu
Ker sodišče prve stopnje o priglašenem premoženjskopravnem zahtevku, s katerim je bil v obravnavanem primeru oškodovančev interes po varstvu nedvomno izkazan, ni odločilo, tudi o odvzemu premoženjske koristi ne bi smelo odločiti.