Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da namen izdelave cenitve ne more biti pomemben kriterij pri presoji prepričljivosti cenitve, saj je povsem realno pričakovati, da bo ocena vrednosti v primeru ocenjevanja za potrebe najetja kredita lahko tudi precej višja od cenitve, kot jo bo izdelal cenilec v primeru ocenjevanja zaradi prodaje na prisilni dražbi.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete upnik od dolžnika ne more zahtevati več, kot mu je bilo priznano s pravnomočno sodbo, zato dolžniku ni mogoče določiti dodatnega roka za izpolnitev obveznosti tako, da pri objavi popravka navede, da gre za popravek na podlagi sodbe, in mu za primer neizpolnitve naložiti plačila sodnih penalov.
napotitev na pravdo – prerekanje ločitvene pravice nastale na podlagi izvršilnega naslova
Za izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, se uporabljajo pravila iz 308. člena ZFPPIPP. Tako mora po določilu 2. točke drugega odstavka tisti, ki je prerekal tako ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo na ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ločitvena pravica ne obstaja niti takrat, če notarski zapis iz formalnih ali drugih razlogov očitno ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. V takih primerih pa, zlasti če so formalne ali druge pomanjkljivosti že na prvi pogled očitne, po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da stečajno sodišče o napotitvi na pravdo odloči na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dogovor o prepustitvi solastniškega deleža – skupna gradnja – dogovor o skupni gradnji – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – nova stvar – vlaganja v nepremičnino – sodba presenečenja
Pritožbene navedbe, s katerimi tožnica izpodbija pravno presojo, ali je po obnovi in opravljenih vlaganjih v nepremičnine, nastala nova stvar, s čimer tožnica zatrjuje originarno pridobitev lastninske pravice, so neutemeljene že iz razloga, ker v primeru, ko gre za dogovorjeno gradnjo, na kar se sklicuje tožnica, določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ni moč uporabiti. Tudi sicer za novo stvar (v smislu gradnje na tujem svetu) ne gre v primeru povečanja hiše, drugačne razporeditve prostorov in/ali izboljšanja bivalnih razmer ob dejstvu, da objekt, četudi je bil skoraj v celoti obnovljen, ohranja prvotni bivalni pomen, kar pa je sodni izvedenec v ustnem mnenju potrdil, in sicer, da je bil objekt tudi prej namenjen bivanju.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0084910
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – izvrševanje roditeljske pravice – menjava osnovne šole – regulacijska začasna odredba
Postopek za izdajo začasne odredbe v sporih iz družinsko pravnih razmerij, ko gre za vprašanje varovanja pravic in koristi mladoletnih otrok, mora biti hiter. Zato je izdaja začasne odredbe dopustna že na podlagi samega predloga za njeno izdajo, torej brez izvajanja dokazov, pri čemer je kontradiktornost postopka zagotovljena naknadno z možnostjo vložitve ugovora zoper začasno odredbo. Pravica do izjave nasprotni udeleženki zato ni bila kršena, pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne navede, katera pomembna dejstva naj bi dokazovala s svojo izpovedbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – RAZLASTITEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060435
ZZK-1 člen 243. OZ člen 40, 40/2. ZRPPN člen 59. ZPP člen 44, 44/3.
izbrisna tožba – razpolaganje z razlaščeno nepremičnino – pogodba namesto razlastitve – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera pridobitelja nepremičnin – nedopusten nagib – ničnost pogodbe – pritožba zoper sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Tožnica je svojo solastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na podlagi dveh pogodb namesto razlastitve, sklenjenih v letu 1992 z A. A. in prvo toženko. Čeprav tožnica ni poskrbela za vknjižbo, ki ima v tem primeru le publicitetni ali deklaratorni učinek, svoje pravice ni izgubila niti potem, ko so jo z vpisom v zemljiško knjigo prehiteli toženci. Tožnici je namreč uspelo izpodbiti domnevo njihove dobrovernosti.
Tožnica je v obnovitvenem postopku kot nov dokaz predložila fotografijo, ki naj bi prikazovala natančen položaj vozila neposredno po trčenju. Sodišče prve stopnje je predloženi dokaz ocenilo in pravilno zaključilo, da ne gre za tak dokaz, na podlagi katerega bi bila za tožnica lahko izdana ugodnejša odločba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0085928
URS člen 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 631, 1035, 1036. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5, 6.
Tako 631. člen Obligacijskega zakonika kot Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju predvidevata naročnikovo plačilo neposredno podizvajalcu iz vsote, ki jo naročnik dolguje izvajalcu, zgolj v primeru, da je podizvajalčeva terjatev pripoznana (OZ) oz. da je glavni izvajalec svojo, iz podizvajalčevih računov izhajajočo obveznost, potrdil (5. in 6. člen Uredbe). Ker tožeča stranka ne zatrjuje, da je od izvajalca skušala izposlovati potrditev računov in da je toženo stranko s pripoznanjem njene terjatve seznanila, na osnovi navedenih pravnih podlag z zahtevkom ne more uspeti.
Glede na to, da je asignacija tristranski pravni posel, je treba ugotoviti obstoj dveh pooblastil glavnega izvajalca (naročniku, da izpolni podizvajalcu, in podizvajalcu, da plačilo v svojem imenu sprejme) ter obstoj toženčeve izjave tožniku, da nakazilo sprejema.
Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da točka tretjič spornega dednega dogovora vključuje vse v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, saj iz dednega dogovora ne izhaja, da so določene obveznice že bile razdeljene in da kot take niso predmet odstopa.
predlog za izdajo začasne odredbe – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – prenos premoženja na bivšega zakonca – simulirani pravni posli – neznatna škoda – zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka je fizična oseba, zaradi česar tožeča stranka nima možnosti vpogleda v posamezne premoženjske transfere tožene stranke oziroma v njene bančne račune. Tožeča stranka ima iz tega razloga omejeno možnost seznanitve s sedanjimi ravnanji tožene stranke, lahko pa obstoj subjektivne nevarnosti izkazuje s preteklim ravnanjem tožene stranke.
Stališče ustaljene sodne prakse, da je vsak poseg v tujo lastnino za lastnika škodljiv, velja le v primeru, če tožeča stranka ne dokaže drugače. Drži, da takšen poseg lastniku omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga. Vendar pa v konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da je bilo na toženo stranko preneseno premoženje v skupni vrednosti 1.000.000,00 EUR ter da ima redne mesečne prihodke iz naslova preživnine v višini 1.600,00 EUR, kot tudi iz naslova lastne pokojnine, zaradi česar ji prepoved razpolaganja z določenim premoženjem, ki naj služi zavarovanju denarne terjatve v višini 88.000,00 EUR ne bo povzročilo škode.
Če sodišče na podlagi ugotovitvene tožbe in zahtevka, da terjatev obstoji, odloči, da terjatev ne obstoji, s tem ne prekorači meja postavljenega zahtevka, pač pa le uporabi drugačno besedno zvezo za vsebinsko enako odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve.
Nesporno je, da se zoper zapuščino ni vodil stečajni postopek, kar pomeni, da je glede zahtevkov zapustnikovih upnikov zoper dediče veljalo pravilo prior tempore prior iure. Dediči tistim zapustnikovim upnikom, ki se niso uspeli poplačati do trenutka, ko je višina plačanih zapustnikovih terjatev dosegla višino vrednosti podedovanega premoženja, za zapustnikove dolgove ne odgovarjajo več.
Sodišče prve stopnje je na naroku predloženo preglednico poplačanih upnikov pravilno upoštevalo v trditveno podlago tožene stranke o tem, katere zapustnikove upnike in v kakšni višini je toženka poplačala. Glede na jasnost podatkov v njej sodišče ni bilo dolžno pozivati tožene stranke, da obrazloži posamezne zapisane postavke, še manj pa od pooblaščenca zahtevati, da podatke iz preglednice na glas prebere. Zato sodišče prve stopnje dokazov o plačilu ni presojalo brez ustrezne trditvene podlage.
pritožba – nujne sestavine pritožbe – podpis pritožnika – pravna oseba – nepopolna pritožba – nepopolna vloga – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Vloge takšne stranke morajo biti opremljene z žigom pravne osebe in podpisom njenega zakonitega zastopnika; kdo je to, mora biti iz vloge razvidno tako, da so pri podpisu navedeni njegovi ime, priimek in funkcija.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084891
ZPP člen 1, 17, 17/2, 30.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost – nepravilna izvedba priklopa na javno kanalizacijo – protipravno ravnanje – stvarna pristojnost
Zatrjevani stroški, ki naj bi tožniku nastali v posledici očitanega protipravnega ravnanja toženke v različnih postopkih, predstavljajo z njegove strani zatrjevano škodo, katere povračilo zahteva od toženke. Gre torej za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, kot ga opredeljuje 1. člen ZPP. Za to vrsto spora pa je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
določitev preživnine – število prebivalcev v stanovanju – primerljiva najemnina za stanovanje – izogibanje davčni obveznosti – sum storitve kaznivega ravnanja – brezposelnost – dolžnost plačevanja preživnine v denarju – darilo
Toženec je dolžan plačevati preživnino v denarju (prvi odstavek 131.a člena ZZZDR), zato so nepomembne njegove trditve, da na drug način pokriva potrebe tožnikov oziroma, da jima kupuje razne potrebne stvari. Na ta način bi veljavno izpolnjeval svojo preživninsko obveznost le v primeru, če bi zakonita zastopnica tožnikov s tem soglašala, česar pa toženec ni zatrjeval.
Če bi najemnina res znašala samo 120,00 EUR, A. A. ne bi imel nobenega razloga, da je odklonil odgovor na to vprašanje. Takšno ravnanje jasno kaže na izogibanje davčni obveznosti (ker gre za očiten sum storitve kaznivega dejanja, bi prvo sodišče moralo ustrezno reagirati v smislu 145. člena ZKP).
spor majhne vrednosti - ugotovljeno dejansko stanje - ponovno sojenje - spremenjena dokazna ocena - ugovor zastaranja
Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti.
Zgolj zato, ker je spremenilo svojo prejšnjo dokazno oceno, sodišču prve stopnje pravdnih strank ni bilo potrebno ponovno zaslišati.
Da bi v tem sporu zadostila standardu obrazloženosti ugovora zastaranja terjatve iz računa, bi morala tožeča stranka v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi dejanske predpostavke za njegovo utemeljitev, to pa so predvsem oziroma zlasti tudi dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, česar pa glede na zgoraj navedeni pavšalen ugovor zastaranja ni storila.
Po vpogledu v stroškovnik tožene stranke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je znesek vseh priglašenih stroškov nižji od zneska stroškov, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje. Zato tožeča stranka v pritožbi utemeljeno očita, da izpodbijana stroškovna odločitev ni preizkusljiva, saj ni jasno, kako je sodišče prišlo do zneska priznanih stroškov.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079642
ZFPPIPP člen 153, 153/5, 153/5-1, 221h, 221h/1, 221j, 221j/8, 236, 236/5. ZGD-1 člen 55. ZPP člen 300.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opustitev dopolnitve zahteve - insolventnost dolžnika - neizpodbojna domneva - sklep o začetku stečajnega postopka - upniška prisilna poravnava - mikro družba - razvrščanje glede na velikost dolžnika - odločanje o začetku postopka upniške prisilne poravnave - upravičeni predlagatelj - pomanjkanje aktivne legitimacije - zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave - neodpravljiva nesklepčnost
Dolžnik ni dopolnil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, zaradi česar velja neizpodbojna domneva po določilu petega odstavka 236. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen in je tako podan razlog za začetek stečajnega postopka. V tem primeru sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen in ali je bil upnik procesno legitimiran vložiti predlog. Končno je insolventnost dolžnika predpogoj za začetek obeh postopkov zaradi insolventnosti, tako stečajnega kot postopka prisilne poravnave, ki ga predlaga pritožnik.
Ker se dolžnik glede na svojo velikost razvršča med mikro družbe, upnik nad dolžnikom ne more predlagati postopka upniške prisilne poravnave po določbi 221.j člena ZFPPIPP, ker je ta predvidena le za majhne, srednje in velike družbe.
Upniški predlog za začetek postopka (redne) prisilne poravnave nad mikro družbo je neodpravljivo nesklepčen, saj iz njegovega predloga ne izhaja zahtevana pravna posledica, nesklepčnosti pa ni mogoče odpraviti niti z dopolnitvijo predloga. V takem primeru sodišče predloga ne da v popravo, ampak ga zavrže.
gradbena pogodba – rok izpolnitve – navidezna pogodba – pogodbena kazen – zamuda – krivda za zamudo – določila FIDIC
Določitev roka oprave storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Stranki sta zato rok v pogodbo vključili, čeprav sta vedeli, da določitev končnega roka izvedbe del dejansko še ni mogoča, saj tedaj še ni bil znan celoten obseg del. Njuna pravno poslovna volja je bila torej v tem delu pogodbe navidezna – vedeli sta, da določitev rokov ni realna, saj tudi obseg in količina del tedaj še nista bili dokončno dogovorjeni, kljub temu pa sta ustvarili zunanji videz, pisni zapis dogovora o roku izpolnitve.
Ravnanje tožene stranke, ki je povečan obseg del priznala, hkrati pa trdi, da je pričakovala, da bodo dela opravljena do datuma, ki je bil predviden v terminskem planu, ki je obsegal manjšo količino del, je nesprejemljivo.
Do „zamude“ (četudi bi ta res obstajala) ni prišlo iz razlogov na strani dolžnika (tožeče stranke). Celo če bi obveljalo stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka dela morala opraviti v pogodbeno določenih rokih, že zato tožena stranka ne bi mogla zahtevati plačila pogodbene kazni.
vrednost spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - možnost pritožbe
Ker zaradi pravnomočne ustavitve postopka v tej zadevi o glavni stvari ne bo odločeno, se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato ima po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka posebno pritožbo zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, ki sicer ni dovoljena.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke dopustilo, saj bo tožeča stranka kljub umiku tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 sodne takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Zato je pomembno, od katere vrednosti spornega predmeta bo morala tožeča stranka plačati znižano takso.
Povečanje premoženja na podlagi koncesijske pogodbe se v izkazu poslovnega izida izkazuje kot prihodki. V primeru opravljanja dejavnosti pa bi koncesionarju nastajali tudi stroški in drugi odhodki. Vrednost spornega predmeta bi morala torej biti opredeljena kot razlika med prihodki in odhodki.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – litispendenca v pravdnem postopku – litispendenca v izvršilnem postopku – več izvršilnih naslovov – načelo stroge formalne legalitete
V izvršilnem postopku so pogoji za upoštevanje litispendence poleg istovetnosti strank tudi istovetnost zahtevka, istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev in istovetnost predmetov. V pravdnem postopku je namen prepovedi litispendence v tem, da se prepreči, da bi upnik za terjatev, ki temelji na isti dejanski podlagi, zoper iste osebe pridobil več izvršilnih naslovov (oziroma, da bi prišlo do dvakratne odločitve o isti stvari), vendar pa ta možnost v dejanskih sodnih postopkih ni povsem izključena, zlasti, če stranke v postopkih, iz katerih izvršilni naslovi izvirajo, litispendence ne uveljavljajo. V danem primeru do takšne napake v pravdnem postopku ni prišlo, tudi če bi, pa je izvršilno sodišče vezano na (vsak) izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, ne da bi ob tem imelo pristojnost ugotavljati ali preverjati dejansko podlago in resničnost prisojene terjatve ter ali je bila terjatev upniku morebiti prisojena že s kakim drugim izvršilnim naslovom in s sklicevanjem na litispendenco takšno nepravilnost sanirati.