Zakon o potrošniških kreditih kot najvišjo dopustno efektivno obrestno mero dopušča obrestno mero, ki sta jo s pogodbo dogovorili pravdni stranki. Vendar pa tožnica takšno obrestno mero zmotno pripisuje in zahteva od posameznih obrokov po 150,00 EUR. Iz 3. člena kreditne pogodbe namreč izhaja, da celotna obveznost toženke ob upoštevanju kreditne obrestne mere v primeru rednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti znaša 2.368,96 EUR, kar vključuje enajst obrokov po 150,00 EUR in en obrok po 718,96 EUR. Navedeni zneski anuitet tako že vključujejo pogodbeno obrestno mero in je tožnica ne more uveljavljati dvakrat.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
sodna taksa za tožbo – določitev nove vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti – delno plačilo sodne takse – plačilo celotne takse kot procesna predpostavka – neutemeljeno zavrženje predloga za taksno oprostitev
Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.
Morebitno nepravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa o obsegu terjatev, za katere se po delni ustavitvi izvršba nadaljuje, na pravilnost sprejete odločitve o ustavitvi ne vpliva. Takšno pojasnilo ima postranski in neobvezujoč značaj.
Zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 je dopusten ugovor zgolj iz razlogov nepravilne odmere višine sodne takse ali že plačane sodne takse.
ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/3, 107/4, 120, 127. ZFPPIPP člen 280, 280/2.
pravica do pritožbe - ločitvena pravica - ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja - ločitvena pravica ostane v veljavi - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, s katerim odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja.
sodne takse – spremenjene okoliščine – nov predlog za taksno oprostitev – res iudicata – zavrženje predloga
Navedbe glede zdravstvenega stanja tožnice in s tem povezane njene pridobitne (ne)sposobnosti ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je bilo že ob prejšnjem odločanju upoštevano, da tožnica nima nobenih dohodkov.
poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave – posodobljen sezam terjatev – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – navedba zavarovane terjatve v predlogu – načrt finančnega prestrukturiranja – neučinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve – soglasje upnika zavarovane terjatve k učinkovanju poravnave
Določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Predlog za začetek prisilne poravnave mora vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ta pa mora vsebovati predlog prisilne poravnave, ki mora vsebovati tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu za začetek prisilne poravnave le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.
Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal. Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki pa v takem primeru ne zadostuje za učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.
O tem, da morajo biti vsi podatki iz vloge resnični, točni in popolni, je prosilec opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli.
sodna taksa za napoved pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – očitna pomota – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega pravdnega dejanja
Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje in ga zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
Pomen izjeme iz 158. člena ZPP je v tem, da toženec, ki izpolni zahtevek šele med pravdo, torej po nastopu litispendence, zahtevek s tem pripozna. Zaradi tega mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo.
V obravnavani zadevi sta bila obseg in višina stroškov izvršitelja upniku znana v trenutku, ko je prejel izvršiteljev obračun.
- Upnik zmotno meni, da se položaja, ko se izvršitelj poplača iz kupnine, in ko temu ni tako, razlikujeta z vidika dolžnosti upnika, da pravočasno priglasi svoje stroške v postopku.
- Upnik neutemeljeno opira svoje stališče na določilo, da lahko izvršitelj stroške poplača iz kupnine za prodane stvari. To določilo je pravilno razumeti le v okviru pojasnjenega sistema ločenih razmerij med izvršiteljem in upnikom ter upnikom in dolžnikom.
Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.
nadzorovana obravnava – pogoji za nadzorovano obravnavo
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079620
OZ člen 635, 635/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - slabo opravljano delo - pavšalno zatrjevanje napak - ugovor znižanja plačila - neupoštevanje navedb - kršitev pravice do izjave - protispisnost
Z upoštevanjem navedb, ki jih je tožena stranka prvič podala šele v drugi pripravljalni vlogi, bi sodišče prve stopnje storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravico do izjave bi kršilo tožeči stranki, saj bi se oprlo na navedbe, do katerih se ta sploh ne bi imela možnosti opredeliti.
Če niso ugotovljene napake, nikakor ne more biti utemeljen ugovor znižanja kupnine.
Pri kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe - pravno priznana škoda - kumulacija jamčevalnega in odškodninskega zahtevka - odprava napak na podjemnikov račun
Jamčevalni zahtevek iz tretjega odstavka 639. člena OZ in odškodninski zahtevek iz petega odstavka 639. člena OZ nista alternativna, pač pa kumulativna.
Tudi lastninska pravica je premoženjska pravica, katere vsebina je (spet premoženjska) pravica uporabe (prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), ki ji je mogoče objektivno določiti vrednost. Lastnik lahko uporabo stvari odstopi drugemu in prejme plačilo (587., 602. člen OZ). Uporaba lastne stvari ima prav tako premoženjsko vrednost. Lastnik svojo stvar lahko (trajno!) uporablja, in če mu je uporaba za določen čas onemogočena, utrpi (pravno priznano) škodo. Čeprav mu je kasneje vrnjena možnost uporabe, ni mogoče zagovarjati stališča, da je vzpostavljeno prejšnje stanje in da materialne škode ni utrpel.
Naročnik, ki odpravlja napake na podjemnikov račun, ni upravičen čakati na plačilo. Za zamudo s plačilom stroškov dolguje podjemnik po prvem odstavku 378. člena OZ zamudne obresti.
Tožnik ni uveljavljal nečiste denarne terjatve, saj je zahteval plačilo po vrednosti najemnin v posameznih mesecih, kot je škoda nastajala.
Zapadlost odškodninskega zahtevka ob nastanku škode (165. člen OZ) še ni zamuda dolžnika (prvi odstavek 299. člena OZ).
poškodba pri igri nogometa - mehanizem nastanka poškodbe - prečni zlom tibije - namerna brca od zadaj v nogo oškodovanca - namerno poškodovanje izven pravil nogometne igre - kršitev pravil športne igre - protipravnost ravnanja
Toženčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot borbe za žogo v okviru nogometne igre, temveč kot namerno poškodovanje tožnika izven pravil nogometne igre, torej kot protipravno dejanje.
ZDR člen 6a, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 47, 47/3. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – odškodnina – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina
Ravnanja tožene stranke, ki so se nanašala na izolacijo tožnika (direktor sektorja), fizično preselitev na drugo lokacijo, neodrejanje dela, nevabljenje na kolegije uprave, sestanke, izolacijo od ostalih sodelavcev, oviranje pri pripravi projektne naloge ter odrekanje izobraževanja, so pomenila elemente trpinčenja oziroma kršitve obveznosti varovanja tožnikove osebnosti, zato je šlo za trpinčenje tožnika v smislu 6a. člena ZDR. Zato je tožnik upravičen do denarne odškodnine iz naslova ugotovljene nepremoženjske škode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je odredila komisijsko izvedbo in ocenjevanje pisnega izpita in imenovala tričlansko komisijo, v kateri je bila članica tudi tožnica. V izredni odpovedi tožnici očita, da je naklepoma kršila prejeta navodila na prvem roku 14. 2. 2014 in na drugem roku 11. 3. 2014. Tožnica je izpit 14. 2. 2014 v nasprotju z navodili začela izvajati predčasno. Med pisanjem testa se je nesramno obnašala do predsednice komisije. Ni želela prevzeti izpitnih pol. Samovoljno in v nasprotju z izrecno prepovedjo dekanje je sama izvedla dodatno preverjanje znanja v ustni obliki. Zaradi neprimernega in žaljivega obnašanja tožnice do študentov na ustnem preverjanju znanja se je zoper tožnico več študentov pisno pritožilo. Glede izpita z dne 11. 3. 2014 je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi očitala, da v nasprotju s pravili o izvedbi komisijskega izpita izpitna vprašanj ni posredovala predsednici ali članici komisije. Kljub več pozivom tožnica po vrnitvi na delo ni hotela prevzeti izpitnih pol. Kršitvi v zvezo z izpitoma z dne 14. 2. 2014 in 11. 3. 2014 pomenita zelo težko kršitev obveznosti, saj predstavljata ignoriranje navodil dekanje. Zato je tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno očitala oviranje delovnega procesa. Odklanjanje prevzema pol je nesprejemljivo ravnanje, ki po svoji vsebini predstavlja hudo kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in pomeni razlog za prenehanje delovnega razmerja brez nadaljevanja dela do poteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – delodajalec – pooblaščena oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi podala in podpisala A.A., ki je imela za to pooblastilo zakonitega zastopnika tožene stranke. Iz tega pooblastila izhaja, da zakoniti zastopnik tožene stranke pooblašča A.A., da v njegovem imenu podpiše in uredi vse listine in dokumente, potrebne tudi za aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem in odpuščanjem delavcev. V navedenem pooblastilu, ki je bilo tudi notarsko overjeno, je imela A.A. podlago, da poda tožniku izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pooblaščena oseba (glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1).
Tožnik je imel pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto komercialist. Tožena stranka je imela po Sloveniji zbirna mesta oziroma zabojnike za zbiranje oblačil, njegove delovne naloge so bile tudi iskanje lokacij za zabojnike, pridobivanje dovoljenj za postavitev zabojnikov in skrb za obstoječe zabojnike. Tožnik bi moral v letu 2015 v skladu z letnim planom na nove lokacije namestiti 110 zabojnikov, vendar tega plana ni dosegel. Prav tako ni opravil nalog, ki so mu bile odrejene (glede odprave napak v zvezi z napačno lokacijo zabojnikov in glede zabojnikov na obali). Tožnik ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, ker svojega dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno. Zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.