predlog za obnovo postopka - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - sklep sodišča druge stopnje - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - izčrpanje pravice do pritožbe
Prvi odstavek 384. člena ZPP določa, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To velja tudi za sklep o zavrnitvi - ali zavrženju - predloga za obnovo postopka, saj ima tak sklep pravno naravo zaključka obnovitvenega postopka.
Pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP v tem postopku ni izpolnjen. Višje sodišče je namreč o predlogu prve tožene stranke za obnovo postopka odločalo v položaju prvostopenjskega sodišča in je v pravnem pouku sklepa, s katerim je predlog prve tožene stranke zavrglo, prvo toženo stranko tudi poučilo o možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče. S sklepom sodišča druge stopnje tako obnovitveni postopek ni bil pravnomočno končan v tem smislu, da ga ni bilo mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Povedano drugače, revizije ne more vložiti stranka, ki pred tem ni izčrpala pravice do pritožbe.
Pomen izjeme iz 158. člena ZPP je v tem, da toženec, ki izpolni zahtevek šele med pravdo, torej po nastopu litispendence, zahtevek s tem pripozna. Zaradi tega mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo.
ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/3, 107/4, 120, 127. ZFPPIPP člen 280, 280/2.
pravica do pritožbe - ločitvena pravica - ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja - ločitvena pravica ostane v veljavi - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, s katerim odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe in zavarovanja.
Zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 je dopusten ugovor zgolj iz razlogov nepravilne odmere višine sodne takse ali že plačane sodne takse.
Morebitno nepravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa o obsegu terjatev, za katere se po delni ustavitvi izvršba nadaljuje, na pravilnost sprejete odločitve o ustavitvi ne vpliva. Takšno pojasnilo ima postranski in neobvezujoč značaj.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
sodna taksa za tožbo – določitev nove vrednosti spornega predmeta po uradni dolžnosti – delno plačilo sodne takse – plačilo celotne takse kot procesna predpostavka – neutemeljeno zavrženje predloga za taksno oprostitev
Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.
V obravnavani zadevi sta bila obseg in višina stroškov izvršitelja upniku znana v trenutku, ko je prejel izvršiteljev obračun.
- Upnik zmotno meni, da se položaja, ko se izvršitelj poplača iz kupnine, in ko temu ni tako, razlikujeta z vidika dolžnosti upnika, da pravočasno priglasi svoje stroške v postopku.
- Upnik neutemeljeno opira svoje stališče na določilo, da lahko izvršitelj stroške poplača iz kupnine za prodane stvari. To določilo je pravilno razumeti le v okviru pojasnjenega sistema ločenih razmerij med izvršiteljem in upnikom ter upnikom in dolžnikom.
poenostavljena prisilna poravnava – učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave – posodobljen sezam terjatev – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – navedba zavarovane terjatve v predlogu – načrt finančnega prestrukturiranja – neučinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na zavarovane terjatve – soglasje upnika zavarovane terjatve k učinkovanju poravnave
Določbe ZFPPIPP o prisilni poravnavi se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Predlog za začetek prisilne poravnave mora vsebovati tudi načrt finančnega prestrukturiranja, ta pa mora vsebovati predlog prisilne poravnave, ki mora vsebovati tudi opis in skupni znesek prednostnih terjatev in skupni znesek zavarovanih terjatev ter navedbo, da za imetnike prednostnih in zavarovanih terjatev prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala. Dolžnik je z navedbo upnikove terjatve v predlogu za začetek prisilne poravnave le izpolnil zakonsko obveznost glede vsebine predloga, ni pa s tem dosegel učinkovanja prisilne poravnave na upnikovo zavarovano terjatev.
Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja. Navedbo s takšno vsebino je dolžnik v predlogu sicer podal, vendar pa upnik soglasja, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje tudi zanj, ni podal. Zgolj morebitno dogovarjanje z upniki pa v takem primeru ne zadostuje za učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.
sodna taksa za napoved pritožbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – očitna pomota – vrnitev v prejšnje stanje – oprava zamujenega pravdnega dejanja
Sodišče prve stopnje je najprej odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje in ga zavrglo, ker toženka skupaj s predlogom ni opravila zamujenega pravnega dejanja (ni doplačala sodne takse). Višje sodišče v Ljubljani je ta sklep potrdilo. S tem je toženka izkoristila pravzaprav edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. To po drugi strani pomeni, da stranka te svoje napake ne more uspešno uveljaviti kot pritožbeni razlog zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zaradi neplačila (oz. delnega plačila) sodne takse štelo, da je napoved pritožbe umaknjena.
sodne takse – spremenjene okoliščine – nov predlog za taksno oprostitev – res iudicata – zavrženje predloga
Navedbe glede zdravstvenega stanja tožnice in s tem povezane njene pridobitne (ne)sposobnosti ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je bilo že ob prejšnjem odločanju upoštevano, da tožnica nima nobenih dohodkov.
O tem, da morajo biti vsi podatki iz vloge resnični, točni in popolni, je prosilec opozorjen tudi v obrazcu „izjave o premoženjskem stanju“. Toženec je bil torej ob vložitvi predloga za taksno oprostitev v dovolj veliki meri opozorjen, da morajo biti podatki, ki jih sodišču posreduje, resnični. Nenazadnje pa je podajanje lažnih podatkov tudi v nasprotju z moralnimi načeli.
Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe - pravno priznana škoda - kumulacija jamčevalnega in odškodninskega zahtevka - odprava napak na podjemnikov račun
Jamčevalni zahtevek iz tretjega odstavka 639. člena OZ in odškodninski zahtevek iz petega odstavka 639. člena OZ nista alternativna, pač pa kumulativna.
Tudi lastninska pravica je premoženjska pravica, katere vsebina je (spet premoženjska) pravica uporabe (prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), ki ji je mogoče objektivno določiti vrednost. Lastnik lahko uporabo stvari odstopi drugemu in prejme plačilo (587., 602. člen OZ). Uporaba lastne stvari ima prav tako premoženjsko vrednost. Lastnik svojo stvar lahko (trajno!) uporablja, in če mu je uporaba za določen čas onemogočena, utrpi (pravno priznano) škodo. Čeprav mu je kasneje vrnjena možnost uporabe, ni mogoče zagovarjati stališča, da je vzpostavljeno prejšnje stanje in da materialne škode ni utrpel.
Naročnik, ki odpravlja napake na podjemnikov račun, ni upravičen čakati na plačilo. Za zamudo s plačilom stroškov dolguje podjemnik po prvem odstavku 378. člena OZ zamudne obresti.
Tožnik ni uveljavljal nečiste denarne terjatve, saj je zahteval plačilo po vrednosti najemnin v posameznih mesecih, kot je škoda nastajala.
Zapadlost odškodninskega zahtevka ob nastanku škode (165. člen OZ) še ni zamuda dolžnika (prvi odstavek 299. člena OZ).
poškodba pri igri nogometa - mehanizem nastanka poškodbe - prečni zlom tibije - namerna brca od zadaj v nogo oškodovanca - namerno poškodovanje izven pravil nogometne igre - kršitev pravil športne igre - protipravnost ravnanja
Toženčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot borbe za žogo v okviru nogometne igre, temveč kot namerno poškodovanje tožnika izven pravil nogometne igre, torej kot protipravno dejanje.
nadzorovana obravnava – pogoji za nadzorovano obravnavo
Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079620
OZ člen 635, 635/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - slabo opravljano delo - pavšalno zatrjevanje napak - ugovor znižanja plačila - neupoštevanje navedb - kršitev pravice do izjave - protispisnost
Z upoštevanjem navedb, ki jih je tožena stranka prvič podala šele v drugi pripravljalni vlogi, bi sodišče prve stopnje storilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravico do izjave bi kršilo tožeči stranki, saj bi se oprlo na navedbe, do katerih se ta sploh ne bi imela možnosti opredeliti.
Če niso ugotovljene napake, nikakor ne more biti utemeljen ugovor znižanja kupnine.
Pri kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo to dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo). To je napaka tehnične narave (napačen postopek prenosa).
OT člen 20, 20/1. ZDSS-1 člen 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/1. OZ člen 179.
nezgoda pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – nepremoženjska škoda – odločitev o pravdnih stroških – potni stroški za prihod na narok – pravdna stranka – izračun uspeha – temelj - višina
Tožniku je bila po vseh zahtevanih postavkah nepremoženjske škode, razen za telesne bolečine in nevšečnosti, priznana odškodnina v zahtevanem znesku. Tožnik je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem vtoževal odškodnino v višini 5.000,00 EUR, sodišče prve stopnje pa mu je iz tega naslova prisodilo odškodnino v višini 4.500,00 EUR. Glede na ugotovljeni obseg škode iz tega naslova (tožnik je v škodnem dogodku zaradi ugriza psa utrpel hudo poškodbo desnice) je prisojeni znesek za to obliko nepremoženjske škode tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča primeren in v skladu s primerljivo dosojenimi odškodninami za tovrstno obliko nepremoženjske škode.
Sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno ni priznalo povrnitve potnih stroškov za prihode na narok. Res tožnik ni upravičen do povrnitve teh stroškov v višini priglašene kilometrine, pripada pa mu povrnitev potnih stroškov v višini stroškov prevoza z javnim prevozom.
Tožnik je v pravdi uspel le deloma, v deležu 37 %. Ta uspeh je odločilen za odmero njegovih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Stališče sodišča prve stopnje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi njegov uspeh po temelju, je materialnopravno zmotno in zanj v določilih ZPP ni najti pravne podlage. Vsak dajatveni zahtevek ima svojo podlago oziroma „temelj“, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha (po temelju in po višini) v pravdah zaradi plačila odškodnine.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3. ZDR člen 8, 8/1. ZDSS-1 člen 6, 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
ZDR-1 v tretjem odstavku 89. člena določa, da mora delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podati najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Relevantni trenutek, od katerega začne teči rok za podajo odpovedi iz tega razloga, je nastanek utemeljenega razloga in ne delodajalčeva seznanitev z odpovednim razlogom, do česar lahko pride tudi bistveno kasneje. Za presojo pravočasnosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je relevantno, kdaj je nastal v konkretni odpovedi navedeni odpovedni razlog. Ker sodišče prve stopnje tega zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo, je bilo treba sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj
Tožnikova pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od zakonsko določenih načinov, saj zgolj odjava iz zavarovanja ne pomeni zakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.