STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0079627
ZSVarPre člen 12. ZZZDR člen 123. ZFPPIPP člen 400, 400/8.
začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje - izgledi za pridobitev premoženja večje vrednosti - dolžnost preživljanja - preživnina - lastni dohodek upravičenca
Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – sklepčnost tožbe – ugotovitev lastninske pravice
Nesklepčnost tožbe je podana, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Tožnik je v tožbeni trditveni podlagi navajal, da je sporne nepremičnine kupil od toženčevih pravnih prednikov že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja in jih vse od leta 1986 dalje kontinuirano koristil ter jih kot dobroverni lastniški posestnik imel v posesti. Vse davčne obveznosti je poravnal pri davčnem uradu. Ker je tožnik zatrjeval, da je sporne parcele pridobil na podlagi priposestvovanja, torej na originaren način, je pravilno tudi uveljavljal sodno varstvo z ugotovitveno tožbo.
Zaključek o večji verjetnosti tožnikove trditve o sklenitvi posojilne pogodbe temelji na vsebini dveh listin, ki sta povezani s spornim poslom in ki sta ju podpisali obe pravdni stranki. Iz obeh listin izhaja posojilna podlaga posla.
vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vsebina predloga za vpis lastninske pravice
Zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice varuje vrstni red vknjižbe ter je njen osnovni namen ta, da bo pridobitelj pridobil lastninsko pravico v zaznamovanem vrstnem redu, torej tako pravico, kot bi jo pridobil, če bi se vpisal kot lastnik takrat, ko je predlagal zaznambo, npr. brez novih obremenitev (hipoteka,...). Vpisi, ki so začeli učinkovati po trenutku učinkovanja zaznambe, so namreč pogojne narave, učinkujejo pod razveznim pogojem (68. člen in naslednji členi ZZK-1). Ko predlagatelj vloži predlog za vpis lastninske pravice, mora, če želi doseči vpis v zaznamovanem vrstnem redu, podati tudi izrecen zahtevek za vpis v zaznamovanem vrstnem redu. Predlagatelj, ko je predlagal vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ni predlagal te vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu (prim. 74. člen ZZK-1), zato je sodišče prve stopnje v predhodnem postopku vpisalo lastninsko pravico z učinkom na dan vložitve predloga. Ni pa mogoče, tega tudi zakon ne predvideva, ko se torej ne predlaga vknjižba (oz. je že opravljena) samostojno, kot želi sedaj doseči predlagatelj, predlagati "vpis" v vrstnem redu zaznambe oziroma spremeniti časa učinkovanja vpisa s sklicevanjem na zaznamovan vrstni red.
Toženec ne more biti odškodninsko odgovoren zgolj zato, ker ni uspel s tožbo na ugotovitev izključne lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Če je toženec želel preprečiti vnovčenje vknjiženih hipotek na sporni nepremičnini, je moral terjatve plačati, z izvensodno poravnavo pa je dosegel njihovo plačilo v nižjem znesku. Stališče, da plačilo v situaciji grozeče realizacije hipoteke v izvršbi ne predstavlja plačila v izogib sili, je prestrogo in materialnopravno napačno. Za takšno plačilo namreč ni mogoče reči, da prestavlja svobodno privolitev v plačilo tujega dolga.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5. ZIOOZP člen 3, 3/5.
vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost podržavljenega premoženja – dokazovanje – dejansko stanje – verodostojne listine – cenitev – zamudne obresti
Zapisniško ugotovljena vrednost stari oz. premoženja ob podržavljenju je izpodbojna, a le na način, ki ga določa 5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Ugotavljanje vrednosti z izvedencem oz. mimo Navodila bi bilo materialnopravno zmotno.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obrazloženost sklepa – vsebinsko prazna obrazložitev – kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako skopa, da ga ne more preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako niso jasni razlogi, zakaj bi bila rešitev v zadevi I Pg 514/2015 predhodno vprašanje za odločanje v predmetni zadevi. Obrazložitev sklepa je v tem smislu vsebinsko prazna.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je obveznost ustrezne obrazložitve sodne odločbe namenjena tudi zagotovitvi učinkovitosti pravice do pritožbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, je lahko zagotovljeno pravno sredstvo le navidezno. Pravica do pravnega sredstva pa je zagotovljena le, če je izpodbijana odločba obrazložena do te mere, da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. To pa pomeni, da mora biti tako konkretizirana, da omogoča presojo njene pravne pravilnosti. Teh kriterijev pa izpodbijani sklep ne izpolnjuje.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – tek zastaralnega roka – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – pomanjkanje razlogov
Sodba se ne opredeli, na podlagi katerih dokazov zaključuje, da tožena stranka po lastni volji ni nadaljevala študija, niti se ne opredeli do stališča tožene stranke, da pogodba preneha veljati, ko je vročena štipendistu odločba o prenehanju pravice do štipendiranja. Iz obrazložitve ni jasno, katera opustitev tožene stranke je bila podlaga za odstop od pogodbe tožeče stranke in na kakšni pravni podlagi je sodišče sprejelo zaključek, da je štipenditor pridobil pravico, da pogodbo razdre.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
Odločilna je sodba kot logična celota, saj če ji manjka kateri od temeljnih logičnih elementov, ni miselne povezave med njeno podlago in izrekom. Po stališču pritožbenega sodišča izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da ne bi bila logična celota, saj vsebuje vse odločilne razloge glede na pravno odločilno trditev tožeče stranke, da je med sedaj pravdnima strankam sklenjena poravnava nična. Izpodbijana sodba ima razloge, tako da jo je možno preizkusiti, pri tem pa sodišče prve stopnje ni vezano na posebne, vnaprej opredeljene zakonske okvire, kako morajo razlogi biti podani, temveč je odločilno, da sodba ima razloge. Če je pri tem sodišče prve stopnje uporabilo metodo, da je kot svoje razloge štelo navedbe tožene stranke, to ne pomeni, da bi spregledalo navedbe tožeče stranke, pač pa, da je štelo argumente tožene stranke za tako prepričljive, da jih je vzelo v razloge sodbe kot odločilne. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Pogodbo o poravnavi je mogoče skleniti le, če pred tem med strankama obstoji sporno ali negotovo pravno razmerje. Podlaga (razlog) poravnave je v odpravi spora ali negotovosti. Poravnava ima svojo kavzo v odpravi spora oziroma negotovosti. Zmotno prepričanje obeh strank poravnave, da s poravnavo odpravljata resničen spor ali negotovost, pa povzroči, da je poravnava nična. Predpogoj za sklenitev veljavne poravnave je obstoj spora ali negotovosti. Če pa bi stranki v trenutku sklepanja poravnave razpolagali s podatki, ki jih pridobita po sklenitvi poravnave, pa bi ti podatki, če bi jih imeli, odpravili dvom glede obstoja spora ali negotovosti, poravnava ne more veljati, ker nima kavze. Sedaj pravdni stranki sta tako bili v negotovosti glede višine zavarovalnine in to negotovost sta s sklenitvijo poravnave odpravili, ta pa bi obstajala tudi, če bi stranki razpolagali z izvedenskimi mnenji, iz katerih izhaja, da bi bilo mogoče stroj spraviti v prejšnje stanje, ker bi še vedno ostalo odprto vprašanje višine zavarovalnine. Med sedaj pravdnima strankama sklenjena poravnava po navedenem ni nična. Ker pa je tožeča stranka višino zavarovalnine obračunala po načelu “totalne škode”, tožena stranka pa je takšno ponudbo sprejela, sedanje zatrjevanje tožeče stranke, da je izplačala nesorazmerno visoko zavarovalnino ob veljavni poravnavi, ki je bila temelj izplačila, pomeni očitek čezmernega prikrajšanja po 1055. členu OZ. Zaradi čezmernega prikrajšanja pa se ne more zahtevati razveljavitev poravnave, saj se stranki zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085936
OZ člen 489, 490, 490/4, 493, 493/1, 493/2, 494, 495, 495/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 252, 383.
prodajna pogodba – jamčevalni zahtevek – odgovornost za napake – pravna napaka – omejitev javnopravne narave – sankcije za pravne napake – izključitev odgovornosti – neusklajenost gradnje z gradbenim dovoljenjem – zavrženje tožbe – osebni stečaj – pravne posledice začetka stečajnega postopka – načelo koncentracije
Na podlagi ključne dejanske ugotovitve, da je bila kupcema omejitev znana že od vsega začetka, sta pravice iz naslova jamčevanja v vsakem primeru izgubila.
SODNI REGISTER - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004537
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2.
vpis spremembe družbenika - prenos lastnih poslovnih deležev - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - preložitev postopka - formalni pogoji za vpis v sodni register
V tej zadevi ne gre za vpis na podlagi sklepa skupščine, ampak na podlagi pogodbe. Udeleženec v pritožbi zoper sklep o vpisu ni zatrjeval, da je vložil tudi tožbo na razveljavitev pogodbe o prodaji lastnih poslovnih deležev. Tudi če bo sodišče v pravdnem postopku zaradi izpodbijanja sklepa skupščine pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku, to ne bo imelo neposrednega učinka na pogodbo o prodaji lastnih poslovnih deležev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0085929
ZOdv člen 4, 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 41, 43, 44, 45. OZ člen 5, 6, 6/2, 15, 74, 86, 86/1, 87, 766. ZOdvT člen 21.
mandatna pogodba – sklenitev pogodbe – soglasje volj – sporazum o bistvenih sestavinah – ničnost – odgovornost odvetnika – načelo vestnosti in poštenja – profesionalna skrbnost – morala – pooblastilo – vložitev tožbe brez pooblastila – pasivna legitimacija – zavrnitev dokaznih predlogov
Odvetnik je dolžan stranko – kolikor je to mogoče – vnaprej seznaniti s potekom postopka in stroški postopka, nato pa jo redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti vsebinsko odločitev v lastni zadevi.
Toženka je v nasprotju s pravili stroke izkoristila tožnikovo stisko in slabo zdravstveno (duševno) stanje. Ni ravnala v tožnikovem interesu, ampak je samovoljno vložila tožbe in z napovedjo enormno velikih vrednosti sporov zasledovala svoj finančni interes – visoko plačilo odvetniških storitev, s tem pa tožniku povzročila velike stroške sodnih taks. Gre za protizakonito in nemoralno ravnanje, saj obstaja splošen družbeni konsenz o nesprejemljivosti ravnanja odvetnika, ki v nasprotju s svojo poklicno vlogo skrbnika strankinih interesov, zlorabi zaupanje stranke, zasleduje svoje interese, stranki povzroča stroške. Odvetnikovo vlaganje tožb na tak način – brez pooblastila, z nerazumno visokimi vrednostmi spora, večje število tožb, kot bi bilo potrebno – je nemoralno.
Tožena stranka bi lahko bila oproščena odgovornosti za nastalo škodo, skladno z določbo člena 131 in 135 Obligacijskega zakonika, le, če bi dokazala, da je za pritrditev panelov uporabila pravilne vijake in upoštevala pogoje za obremenitev z vetrom in navodila za pritrditev, torej da odgovornost za nastalo škodo ni v njeni sferi, kakor je to zapisalo že sodišče prve stopnje. Odgovornosti pa je ne more razbremeniti sklicevanje na višjo silo po prvem odstavku 153. člena OZ, na katerega se sklicuje, saj je to predvideno le v zvezi z odgovornostjo za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – samostojni podjetnik – ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost – naknadno odmerjeni prispevki – zloraba pravice do odpusta obveznosti – globe
Odpust obveznosti na globe ne učinkuje. Dolžnik mora globo plačati, tudi če so mu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.
Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.
Upnik v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
vknjižba pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo
Tudi za te hipoteke, pridobljene po členih 242 do 245 ZIZ velja, da morajo biti, ko se nepremičnina končno vpiše v zemljiško knjigo, vpisane v zemljiško knjigo, in sicer ali na predlog lastnika nepremičnine ali po uradni dolžnosti, če iz listine, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica. Ker se je lastniško zemljiškoknjižno stanje spremenilo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo preprečuje predlagatelju zdajšnji vpis hipoteke.
odtujitev stvari med pravdo - vstop v pravdo - vstop nove stranke namesto stare stranke - privolitev - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija
V pravdo lahko vstopi pridobitelj pravice. Vstop v pravdo je mogoč le tako, da nova stranka stopi namesto stare stranke, ne poleg nje.
V primeru v času pravde opravljene odsvojitve v pravdi uveljavljane pravice se je treba držati relevančne teorije.
V skladu z relevančno teorijo mora tožeča stranka zahtevek prilagoditi, sicer bo njen zahtevek zavrnjen. Če v pravdi ostane nekdanji upnik, potem ni več upravičenec on, temveč že novi upnik. Uveljavljati ga ne more več kot upnik, saj to ni več. Zahtevek je torej treba spremeniti iz tega razloga. Če pa postane tožnik novi upnik, pa nima materialnopravnega temelja za to, da bi zahteval terjatev v korist nekdanjega (starega) upnika. To ne more ostati brez posledic za sam zahtevek, ki ga je potrebno spremeniti iz tega razloga.
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.