Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke, glede na to, da ni zahtevala plačila na poseben račun rezervnega sklada, ni podana.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.
odškodninska odgovornost – oškodovanec z osteoporozo – masaža – zlom rebra – protipravnost ravnanja – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – dokazovanje – dokazni standard
Dokazni standard popolnega prepričanja pri dokazovanju vzročne zveze je v sodni praksi presežen. Če so v postopku razpoložljivi dokazi izčrpani in se mozaik sestavi v logično celoto tako, da je dejstvo pretežno verjetno, potem je prav, da se ga povzame v dejansko podlago sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – obrazloženost sklepa – vsebinsko prazna obrazložitev – kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako skopa, da ga ne more preizkusiti. Iz izpodbijanega sklepa tako niso jasni razlogi, zakaj bi bila rešitev v zadevi I Pg 514/2015 predhodno vprašanje za odločanje v predmetni zadevi. Obrazložitev sklepa je v tem smislu vsebinsko prazna.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je obveznost ustrezne obrazložitve sodne odločbe namenjena tudi zagotovitvi učinkovitosti pravice do pritožbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, je lahko zagotovljeno pravno sredstvo le navidezno. Pravica do pravnega sredstva pa je zagotovljena le, če je izpodbijana odločba obrazložena do te mere, da lahko pritožnik izpodbija vsebinske razloge odločitve. To pa pomeni, da mora biti tako konkretizirana, da omogoča presojo njene pravne pravilnosti. Teh kriterijev pa izpodbijani sklep ne izpolnjuje.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 408, 408/2, 408/2-3. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – samostojni podjetnik – ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost – naknadno odmerjeni prispevki – zloraba pravice do odpusta obveznosti – globe
Odpust obveznosti na globe ne učinkuje. Dolžnik mora globo plačati, tudi če so mu v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene.
Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanja pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.
Upnik v ugovoru ni navedel niti ene okoliščine, s katero bi konkretiziral obstoj takih ravnanj dolžnice v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, iz katerih bi izhajalo, da bi bil odpust obveznosti dolžnici v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4, 352, 365. SPZ člen 219, 219/1.
odškodnina – plinovod – optični kabel – škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti – izgubljeni dohodek – škoda, ki presega običajne meje – služnost v javno korist – obzirno izvrševanje služnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – pretrganje zastaranja
Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, ni pa pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtev pravdnega postopka. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da je bilo zastaranje pretrgano s prvo vlogo v nepravdnem postopku, v katerem je tožnik (tedaj predlagatelj) opredelil toženčevo škodno ravnanje (ki je v nepravdnem postopku nastopal kot nasprotni udeleženec) in v čem se škoda kaže. S kasnejšimi navedbami v nepravdnem postopku in – po nadaljevanju obravnavanja dela predloga v pravdnem postopku – dopolnitev tožbe v skladu z zahtevami ZPP je tožnik ostal v okviru škodnega ravnanja, ki ga je zatrjeval že v prvotnem predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085131
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 179, 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 890, 892, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
varstvo potrošnikov – pogodba o organiziranju potovanja – nepravilna izpolnitev pogodbe – pogodbena odškodninska odgovornost – odgovornost organizatorja potovanja – počitnice – zastrupitev s hotelsko hrano – vzrok okužbe – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – višina odškodnine – vzročnost za konkreten obseg škode – izvedba storitve po tretjih osebah – odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam – podlage odškodninske odgovornosti – izključitev in omejitev odgovornosti – protipravnost – privolitev oškodovanca – skrbnost pri izbiri – skrbnost dobrega strokovnjaka – Direktiva Sveta 90/314/EGS – implementacija direktive – uporaba prava EU – odločitev o stroških postopka – uspeh v pravdi – uspeh po temelju in po višini zahtevka
Odškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je treba presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).
Ker organizator potovanja glede na novo materialnopravno videnje odgovarja objektivno, pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se ni opredelilo do trditev tožene stranke, da je pri izbiri hotela ravnala s potrebno skrbnostjo oziroma, da ni izvedlo dokazov glede te okoliščine.
vknjižba pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo
Tudi za te hipoteke, pridobljene po členih 242 do 245 ZIZ velja, da morajo biti, ko se nepremičnina končno vpiše v zemljiško knjigo, vpisane v zemljiško knjigo, in sicer ali na predlog lastnika nepremičnine ali po uradni dolžnosti, če iz listine, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica. Ker se je lastniško zemljiškoknjižno stanje spremenilo, načelo zaupanja v zemljiško knjigo preprečuje predlagatelju zdajšnji vpis hipoteke.
odtujitev stvari med pravdo - vstop v pravdo - vstop nove stranke namesto stare stranke - privolitev - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija
V pravdo lahko vstopi pridobitelj pravice. Vstop v pravdo je mogoč le tako, da nova stranka stopi namesto stare stranke, ne poleg nje.
V primeru v času pravde opravljene odsvojitve v pravdi uveljavljane pravice se je treba držati relevančne teorije.
V skladu z relevančno teorijo mora tožeča stranka zahtevek prilagoditi, sicer bo njen zahtevek zavrnjen. Če v pravdi ostane nekdanji upnik, potem ni več upravičenec on, temveč že novi upnik. Uveljavljati ga ne more več kot upnik, saj to ni več. Zahtevek je torej treba spremeniti iz tega razloga. Če pa postane tožnik novi upnik, pa nima materialnopravnega temelja za to, da bi zahteval terjatev v korist nekdanjega (starega) upnika. To ne more ostati brez posledic za sam zahtevek, ki ga je potrebno spremeniti iz tega razloga.
URS člen 23. ZST-1 člen 1, 1/3, 8, 11, 11/4, 12, 12/1, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 212, 319, 319/2.
pravica do sodnega varstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - odlog plačila sodne takse - nov predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe - zavrženje predloga za taksne olajšave - brezplačno varstvo pravic - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
O taksnih olajšavah pri pravnih osebah je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
Beljenje stropa na dvokraki A lestvi s pomočjo valjčka na teleskopski palici samo po sebi ne predstavlja nevarne dejavnosti, uporabljena brezhibno delujoča lesena dvokraka A lestev pa ne nevarne stvari.
V primerih, ko bi stvar ali dejavnost, ki ni nevarna, takšna postala zaradi nedopustnih ravnanj ali opustitev imetnika stvari, je treba njeno odgovornost presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004536
ZIZ člen 273, 273/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved izvršitve sklepa skupščine o prodaji lastnih poslovnih deležev
Ko gre za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve premičnin in nepremičnin, za katere se vodi javni register, zakon določa tudi vpis prepovedi v ta register, s čimer si upnik zagotovi publicitetni učinek erga omnes. Tega bi si lahko zagotovil tudi v tej zadevi, vendar ni predlagal vpisa prepovedi v sodni register in sodišče prve stopnje je ni dovolilo. Zato je imela začasna odredba s prepovedjo izvršitve sklepa o prodaji učinek samo med strankama in še to do sklenitve zavezovalnega posla, to je pogodbe o prodaji poslovnega deleža.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
Ugotovitev vsebine dednega dogovora ne pomeni ugotovitve pravice (ali pravnega razmerja), gre za ugotovitev pravno relevantnega dejstva.
Ker ima dedni dogovor učinke sodne poravnave, je nepravdno sodišče vezano tudi na dejstva, dogovorjena v njem.
Od priglašenih odvetniških stroškov sodišče ni priznalo stroškov za poročila stranki in posvete s stranko, saj so ti stroški zajeti v priznanih stroških za vloge.