OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085902
OZ člen 134, 134/2, 179. ZPP člen 214, 214/2.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – snemanje – odstranitev kamer – pravica do zasebnosti – poseg v zasebnost – prenehanje vznemirjanja
Dokazno breme, da škode ni, je na toženi stranki. Toženca obstoja škode nista zanikala. V odgovoru na tožbo, ki je tudi njuna edina vloga, glede nastale škode navajata le, da „kamera v kopalnici ni v funkciji snemanja, opisi in navedbe o skrivanju v kopalnici in zunaj nje, so netočni in brezpredmetni“. Citirano nedvomno ne zanika obstoja škode. Tudi, če bi jo, se nanaša le na kopalnico.
skupna hipoteka - vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah - ustrezna vsebina predloga
V predmetni zadevi je predlagatelj želel doseči vpis zaznambe neposredne izvršljivosti le pri nekaterih nepremičninah, na katerih je vpisana skupna hipoteka. V materialnopravnem pogledu ni videti ovire za zaznambo neposredne izvršljivosti le pri nekaterih parcelah. Vendar to pomeni, da ni več mogoče govoriti o isti izvedeni pravici pri vseh nepremičninah (pri hipoteki na eni od nepremičnin ni hkrati dogovorjena tudi neposredna izvršljivost, pri ostalih pa je). Da bi vpis dosegli, je treba vložiti ustrezen predlog. Ker sodišče ne more samo dopolnjevati predlogov, je bil predlog pravilno zavrnjen. Odločilno pri tem je, da ustrezne obrazce predlagatelj ima na razpolago in jih ni uporabil.
V skladu z 273. členom ZIZ sme sodišče izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Očitno je tožeča stranka menila, da bo dosegla namen zavarovanja z golo prepovedjo izvršitve sklepa skupščine o prodaji deležev. Sodišče ji ne more dati več pravic, kot jih je predlagala, s tem, da dodatno vpiše še prepoved v sodni register in zagotovi začasni odredbi publicitetni učinek erga omnes. Tako kot v izvršbi na poslovni delež, če sklep o izvršbi ne odreja prepovedi razpolaganja, registrsko sodišče ob vpisu zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register ne sme vpisati še prepovedi razpolaganja ali obremenitve.
darilna pogodba - poslovna sposobnost - pristnost podpisa - dokazni predlog - dokazovanje z izvedencem grafologom - grafolog - stanje nerazsodnosti
Pritožba z izpostavljanjem posameznih zapisov v medicinski dokumentaciji in še to iz obdobja precej pred sklenitvijo obravnavne pogodbe oz. po sklenitvi te pogodbe, ne more omajati prepričljivega zaključka sodišča o neokrnjeni poslovni volji darovalca v času sklenitve pogodbe oz. prepričati pritožbenega sodišča, da je bil darovalec ravno v času podpisa darilne pogodbe v stanju nerazsodnosti. Za odločitev v tej zadevi, pa je pomembno le darovalčevo psihično stanje v času podpisa darilne pogodbe.
Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe je bila obravnavana darilna pogodba predmet sodne overitve, saj vsebuje na zadnji strani overitveno klavzulo. Glede na dejstvo, da je podpise overil pristojni organ, ki mu med postopkom na prvi stopnji tožnika nista očitala nobenih nepravilnosti pri overjanju ali zatrjevala kaj drugega, kar bi korektnost tega opravila postavilo pod vprašaj, zgolj s trditvijo o ponarejenem podpisu enega od pogodbenikov in predlaganim dokazom (postavitev izvedenca grafologa) tožnika ne bi mogla ovreči pristnosti pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA
VSL0085913
ZDen člen 72. ZIZ člen 270, 270/3.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost denarne terjatve – skrbnik za posebne primere – dedič denacionaliziranega premoženja – oteževanje uveljavitve terjatve – neznatna škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal delovanje toženca v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Kot skrbnik denacionaliziranega premoženja bi toženec moral poskrbeti za izplačilo eventualnim dedičem po pokojnici, vendar pa dedičev niti ni seznanil z vloženo tožbo, pa tudi ne o prejemu izplačane odškodnine.
Toženec bo s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, saj gre v delu začasne odredbe tudi za nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, s katerim toženec, brez soglasja tožnika, ne more razpolagati.
javna listina – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – prosta presoja dokazov – vezanost pravdnega sodišča na odločbo o prekršku
Policijski zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti predstavlja javno listino in vsebuje dokazno pravilo o resničnosti njegove vsebine, saj je policijski zapisnik sestavil državni organ v mejah svoje pristojnosti.
Sodišče ni vezano na ugotovitve v odločbi o prekršku. Odločba sodnika za prekrške ima enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upnik kot udeleženec v postopku izbrisa - nedovoljena pritožba
Upnik v pritožbi ne navaja, da bi vložil ugovor proti sklepu o izbrisu oziroma začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 23. 5. 2016. Tudi iz spisa to ni razvidno. Zato je sklep z dne 23. 5. 2016 postal pravnomočen 2. 9. 2016 in bil 23. 5. 2016 objavljen na AJPES. Upnik tako ni udeleženec postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
Tožena stranka bi lahko bila oproščena odgovornosti za nastalo škodo, skladno z določbo člena 131 in 135 Obligacijskega zakonika, le, če bi dokazala, da je za pritrditev panelov uporabila pravilne vijake in upoštevala pogoje za obremenitev z vetrom in navodila za pritrditev, torej da odgovornost za nastalo škodo ni v njeni sferi, kakor je to zapisalo že sodišče prve stopnje. Odgovornosti pa je ne more razbremeniti sklicevanje na višjo silo po prvem odstavku 153. člena OZ, na katerega se sklicuje, saj je to predvideno le v zvezi z odgovornostjo za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
kršitev osebnostne pravice – poseg v telesno integriteto – strah – duševne bolečine zaradi posega v telesno celovitost – pravična denarna odškodnina
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožnik navajal enake dejanske okoliščine o nastalih škodnih posledicah, ko je najprej zahteval odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi posega v telesno celovitost in nato ponovno iz naslova prestanega strahu. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ločeno obravnavalo zahtevek iz naslova posega v telesno celovitost in iz naslova prestanega strahu, kar je imelo za posledico podvajanje odškodnine.
Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
zavarovalnina – popolna škoda – določila Splošnih pogojev o izračunu zavarovalnine – vrednotenje po sistemu Eurotax – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada izvedenca za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja – neizpolnitev naloženih nalog s strani sodišča – pridobitev pravice do nagrade
Izvedenec pridobi pravico do nagrade, ko delo opravi tako, kot mu je naloženo s sklepom sodišča. Že po sklepu sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2016 je bila naloga izvedenca (med drugim), da višino škode na vozilu tožeče stranke zaradi škodnega dogodka dne 16. 8. 2014 opredeli v skladu z določbo 1.a točke 16. člena Splošnih pogojev, vprašanje o izračunu po navedeni določbi je bilo izvedencu zastavljeno tudi v dopisu, s katerim je sodišče zahtevalo dopolnitev izvedeniškega mnenja. Obakrat je sodišče izvedenca opozorilo, da naj upošteva zavarovalno vrednost zavarovanega vozila na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšano za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Na navedeno vprašanje izvedenec v osnovnem izvedeniškem mnenju ni odgovoril in dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, nanj pa ni odgovoril niti v dopolnitvi izvedeniškega mnenja.
Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vrednotenje po sistemu EUROTAX v konkretnem primeru nepravilno, ker zanj ni opore v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih. Tožena stranka je v Splošnih pogojih določila, kako se izračuna dejanska vrednost zavarovane stvari in kako se ugotovi višina škode. Za ugotavljanje te je odločilna zavarovalna vrednost zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode (torej pogodbena vrednost), zmanjšana za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije.
Odločilna je sodba kot logična celota, saj če ji manjka kateri od temeljnih logičnih elementov, ni miselne povezave med njeno podlago in izrekom. Po stališču pritožbenega sodišča izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da ne bi bila logična celota, saj vsebuje vse odločilne razloge glede na pravno odločilno trditev tožeče stranke, da je med sedaj pravdnima strankam sklenjena poravnava nična. Izpodbijana sodba ima razloge, tako da jo je možno preizkusiti, pri tem pa sodišče prve stopnje ni vezano na posebne, vnaprej opredeljene zakonske okvire, kako morajo razlogi biti podani, temveč je odločilno, da sodba ima razloge. Če je pri tem sodišče prve stopnje uporabilo metodo, da je kot svoje razloge štelo navedbe tožene stranke, to ne pomeni, da bi spregledalo navedbe tožeče stranke, pač pa, da je štelo argumente tožene stranke za tako prepričljive, da jih je vzelo v razloge sodbe kot odločilne. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Pogodbo o poravnavi je mogoče skleniti le, če pred tem med strankama obstoji sporno ali negotovo pravno razmerje. Podlaga (razlog) poravnave je v odpravi spora ali negotovosti. Poravnava ima svojo kavzo v odpravi spora oziroma negotovosti. Zmotno prepričanje obeh strank poravnave, da s poravnavo odpravljata resničen spor ali negotovost, pa povzroči, da je poravnava nična. Predpogoj za sklenitev veljavne poravnave je obstoj spora ali negotovosti. Če pa bi stranki v trenutku sklepanja poravnave razpolagali s podatki, ki jih pridobita po sklenitvi poravnave, pa bi ti podatki, če bi jih imeli, odpravili dvom glede obstoja spora ali negotovosti, poravnava ne more veljati, ker nima kavze. Sedaj pravdni stranki sta tako bili v negotovosti glede višine zavarovalnine in to negotovost sta s sklenitvijo poravnave odpravili, ta pa bi obstajala tudi, če bi stranki razpolagali z izvedenskimi mnenji, iz katerih izhaja, da bi bilo mogoče stroj spraviti v prejšnje stanje, ker bi še vedno ostalo odprto vprašanje višine zavarovalnine. Med sedaj pravdnima strankama sklenjena poravnava po navedenem ni nična. Ker pa je tožeča stranka višino zavarovalnine obračunala po načelu “totalne škode”, tožena stranka pa je takšno ponudbo sprejela, sedanje zatrjevanje tožeče stranke, da je izplačala nesorazmerno visoko zavarovalnino ob veljavni poravnavi, ki je bila temelj izplačila, pomeni očitek čezmernega prikrajšanja po 1055. členu OZ. Zaradi čezmernega prikrajšanja pa se ne more zahtevati razveljavitev poravnave, saj se stranki zavestno odrečeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke, glede na to, da ni zahtevala plačila na poseben račun rezervnega sklada, ni podana.
Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.
odškodninska odgovornost – oškodovanec z osteoporozo – masaža – zlom rebra – protipravnost ravnanja – pravična denarna odškodnina – vzročna zveza – dokazovanje – dokazni standard
Dokazni standard popolnega prepričanja pri dokazovanju vzročne zveze je v sodni praksi presežen. Če so v postopku razpoložljivi dokazi izčrpani in se mozaik sestavi v logično celoto tako, da je dejstvo pretežno verjetno, potem je prav, da se ga povzame v dejansko podlago sodbe.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - podaljšanje zadržanja
Prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).