Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084937
ZDen člen 27, 27/1, 72, 72/2. OZ člen 346, 365. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – nadomestilo – višina nadomestila – nečista denarna terjatev – izvedensko mnenje – dejansko stanje – pravica do izjave – pripombe na izvedensko mnenje – zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – sprememba tožbe – neprava sprememba tožbe – čas, ki je potreben za zastaranje
Pri obrazloženem ugovoru stranke mora sodišče na ugovore odgovoriti, če tega zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja ne more, mora zahtevati dopolnitev mnenja oziroma izvedenca dodatno zaslišati, ob zakonsko izpolnjenih pogojih pa poiskati odgovor s pomočjo novega izvedenca.
načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe
Okoliščina, da je pritožnik uspel s svojim ugovorom v izvršilnem postopku ne vpliva na pravilnost odločitve. Zemljiškoknjižno sodišče namreč odloča o vpisih v skladu z načelom vrstnega reda. Izbris zaznambe izvršbe bo lahko opravilo šele tedaj, ko bo prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, obvestilu pa bo moral biti sklep priložen.
poprava pomotnega vpisa - načelo vrstnega reda odločanja
Ker je bil postopek pomotnega vpisa začet dan kasneje, ima postopek vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe prednost oziroma učinkuje že z dnevom začetka postopka. Tudi za postopek popravljanja pomotnega vpisa velja načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, upoštevajoč začetek postopka in zemljiškoknjižno stanje v trenutku začetka postopka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DENACIONALIZACIJA
VSL0085913
ZDen člen 72. ZIZ člen 270, 270/3.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost denarne terjatve – skrbnik za posebne primere – dedič denacionaliziranega premoženja – oteževanje uveljavitve terjatve – neznatna škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal delovanje toženca v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve denarne terjatve. Kot skrbnik denacionaliziranega premoženja bi toženec moral poskrbeti za izplačilo eventualnim dedičem po pokojnici, vendar pa dedičev niti ni seznanil z vloženo tožbo, pa tudi ne o prejemu izplačane odškodnine.
Toženec bo s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo, saj gre v delu začasne odredbe tudi za nepremičnine, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, s katerim toženec, brez soglasja tožnika, ne more razpolagati.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti
Določba četrtega odstavka 178. člena ZIZ nalaga stranki, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti pa do dneva prodaje precej spremenila in v primeru, ko se stranka v takšnem predlogu sklicuje na novo predloženo cenilno mnenje, je dolžnost sodišča, da opravi primerjavo z mnenjem, na podlagi katerega je ugotovilo vrednost nepremičnine s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju gre za vzajemne dajatve in aleotornost, česar pa v primeru sporne darilne pogodbe ni. Res, da sporna pogodba vsebuje določene zaveze toženca, a od izpolnjevanja le-teh ni odvisna veljavnost darilne pogodbe, saj so zaveze toženca nedefinirane in ohlapne, pa tudi izrecna določba o preklicu pogodbe zaradi stiske se izrecno sklicuje na člen 539 OZ. Zaveza po svojih najboljših močeh ni jasna zaveza in v primeru odplačne pogodbe ne predstavlja jasne zaveze ter vsled tega ne gre za odplačnost, kar velja tudi za obveznost do tožnice.
motenje posesti – več motilnih ravnanj – združitev pravd – nadaljevano motilno ravnanje – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok
Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest. V skladu z 32. členom SPZ pravočasno vložena tožba za prvo motilno ravnanje zajema tudi nadaljnja motilna ravnanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo.
ZPP člen 30, 30/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 280.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – izvršitelj – stvarna pristojnost – krajevna pristojnost
Tožena stranka je sicer gospodarska družba, tožnik, ki je izvršitelj, pa ni samostojni podjetnik. Skladno z določilom 280. člena ZIZ je samozaposleni, ki službo izvršitelja opravlja kot samostojno zasebno dejavnost. To pa ne zadošča za uporabo pravil o gospodarskih sporih tudi zanj.
O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.
Pomen besedila določb klavzule št. 1 je tako jasen, da ne dopušča več različnih razlag, zato »skupnega namena« ni primerno iskati.
Osnovni namen zavarovanja je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri banki v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb. Klavzula št. 1 je bila sklenjena hkrati z zavarovalno polico in je imela funkcijo dodatne določitve obsega zavarovalnega kritja, in sicer z izključitvijo poklicne odgovornosti. Še vedno pa je bil zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven področja poklicne odgovornosti. Klavzula št. 1 torej nikakor ni v nasprotju z osnovnim namenom ali predmetom zavarovanja, ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ.
Kot sporne je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag, pri čemer zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Tožnik ni podal nikakršnih trditev glede konteksta, pogajanj oz. skupnega namena. Zato ni pogojev za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena (a fortiori niti določbe 83. člena) OZ. Ker je izražena volja jasna in nedvoumna, bi bilo tudi materialno procesno vodstvo v smeri dopolnjevanja manjkajočih gornjih trditev nesmiselno in odveč.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12. ZPP člen 212, 337, 337/1.
pravna oseba – odlog plačila sodne takse – likvidnost – zaprt transakcijski račun – prenehanje poslovanja – trditvena podlaga – izjava o premoženjskem stanju – pritožbene novote
Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.
Tožnik zahteva, da toženka vzpostavi prejšnje stanje na dveh parcelah, ki nista v tožnikovi lasti niti v izključni lasti toženke. Solastnice teh dveh parcel so poleg toženke še druge osebe, ki niso stranke postopka. Odločitev, če bi sodišče zahtevku ugodilo, bi vodila do posledic, ki so enake aktu razpolaganja – sodišče bi enemu od solastnikov naložilo, da (na v zahtevku opisan način) poseže v solastno stvar. Ker posamezen solastnik po materialnem pravu brez soglasja ostalih solastnikov takšnega upravičenja nima, tudi ne more sam nastopati na toženi strani.
Pasivna (stvarna) legitimacija se ne presoja po stanju v času, ko se je gradnja vršila, ampak po stanju v času, ko je tožnik postavil zahtevek oziroma, ko je bila o njem obveščena nasprotna stranka.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upnik kot udeleženec v postopku izbrisa - nedovoljena pritožba
Upnik v pritožbi ne navaja, da bi vložil ugovor proti sklepu o izbrisu oziroma začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije z dne 23. 5. 2016. Tudi iz spisa to ni razvidno. Zato je sklep z dne 23. 5. 2016 postal pravnomočen 2. 9. 2016 in bil 23. 5. 2016 objavljen na AJPES. Upnik tako ni udeleženec postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085117
OZ člen 179, 182, 299. ZOZP člen 20a.
povrnitev škode – katastrofalna škoda – paraplegija – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – vštetje invalidnine v odškodnino
Vštetje invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je inštitut, ki sodi pod princip odškodninskega prava, da je treba tožniku všteti tiste prejemke, ki jih zaradi invalidnosti prejema (compensatio lucri cum damno).
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – ovire za končanje postopka – odškodninska tožba proti članom uprave – preizkus terjatev – hitrost postopka
Odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP je upravičen uveljavljati vsak upnik, ki je v skladu z ZFPPIPP upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku nad družbo, v svojem imenu in na račun družbe kot stečajnega dolžnika.
Ker upnik tožbe ni vložil, se je sodišče prve stopnje pri obravnavi in zavrnitvi upnikovega ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, v okoliščinah konkretnega primera (niti upravitelj niti noben upnik tožbe po petem odstavku 44. člena ZFPPIPP ni vložil niti leto in pol po začetku stečajnega postopka) pravilno oprlo na načelo hitrosti postopka.
Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o končanju stečajnega postopka materialnopravno pravilno zavrnilo, posledično pa pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja kršitve določb ZFPPIPP o preizkusu terjatev, saj preizkus terjatev, tudi če bi ga sodišče izvedlo, ne bi vplival na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
upravičeni predlagatelj - vpis v korist tretje osebe - kršitev pravice do izjave - nevročitev odgovora na ugovor nasprotnemu udeležencu.
1. Po določbi 128. člena ZZK-1 je upravičeni predlagatelj vsakdo, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo. Če predlagatelj zahteva vpis v korist druge osebe, mora ta pravni interes izkazati.
2. Res sodišče prve stopnje odgovora na ugovor nasprotnemu udeležencu ni vročilo, vendar je vsebino odgovora na ugovor povzelo v razloge sklepa, pritožnik pa je imel možnost na navedbe predlagateljice odgovoriti v pritožbi, česar pa ni storil. Njegova pravica do izjave zato ni bila kršena, le izkoristil je ni.
STEČAJNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL0079627
ZSVarPre člen 12. ZZZDR člen 123. ZFPPIPP člen 400, 400/8.
začetek postopka odpusta obveznosti - predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje - izgledi za pridobitev premoženja večje vrednosti - dolžnost preživljanja - preživnina - lastni dohodek upravičenca
Ker se preživnina v skladu z 12. členom ZSVarPre upošteva kot lastni dohodek upravičenca, je navedeno lahko odločilno za presojo, ali dejansko ni možnosti za oblikovanje stečajne mase.
pogodba o prenosu dejavnosti – spremenjene okoliščine – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nespoštovanje dogovorjenih obveznosti – izjalovitev pogodbenega namena
Tožnica je na toženca že decembra 2012, ko se je upokojila, prenesla celotno pogrebno dejavnost. Sodišče prve stopnje je življenjsko prepričljivo zaključilo, da je bil namen prenosa v letu 2012 ne samo v tem, da toženec v celoti prevzame pogrebno dejavnost, temveč tudi, da bo le on iz družine to dejavnost tudi v nadaljevanju opravljal (še posebej življenjsko logično pa, da tega posla ne bo več opravljala tožnica). Okoliščine ob sklenitvi Dogovora, s katerimi je toženec tudi v nadaljevanju računal, pa so se v tolikšni meri spremenile, da se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičen do razveze Dogovora (prvi odstavek 112. člena OZ).