OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 597, 597/1, 610, 610/1.
najemna pogodba - prodaja nepremičnine - odpoved nadaljevanju najema z novim lastnikom - plačevanje najemnine - višina najemnine - površina najetih prostorov - pogodbeno dogovorjena površina - dejanska površina - stvarna napaka - zahtevek za znižanje zakupnine - tožba na znižanje zakupnine - akontacija za obratovalne stroške - revalorizacija akontacije - neupravičena pridobitev - obogatitev na škodo upnika - zmanjšanje upnikovega premoženja - premoženjska pravica izven upnikove sfere - DDV na najemnino
Tožena stranka ima prav, da se po prodaji nepremičnine najem nadaljuje z novim lastnikom. V tej zadevi pa so bile okoliščine takšne, da je tožena stranka privolila v nadaljevanje najemne pogodbe s tožečo stranko in se odpovedala nadaljevanju najemne pogodbe z novim lastnikom. Razlogi za to so bili, da je tožena stranka vedela tako za prodajo nepremičnine kot tudi za dogovor tožeče stranke in novega lastnika, da naj se nadaljuje najemno razmerje med tožečo in toženo stranko. Odločilno pa je, da je ne glede na prvi odstavek 610. člena OZ, tožena stranka plačevala najemnino še naprej tožeči stranki kljub temu, da je vedela za prodajo. S takšnim ravnanjem je sklepčno pristala na to, da se odpove pravnim posledicam prenosa najemnega razmerja na novega lastnika po prvem odstavku 610. člena OZ. Posledica je bila, da še naprej velja najemna pogodba s tožečo stranko. Novi lastnik se je očitno s tem strinjal in se s tem odpovedal zahtevkom do tožene stranke. Pravni položaj tožene stranke se ni poslabšal, s tem pa je bil tudi dosežen namen prvega odstavka 610. člena OZ, čeprav se je njegovi uporabi tožena stranka odpovedala.
Besedilo samega prvega odstavka 597. člena OZ je tako jasno, da ne pušča nobenega dvoma: najemnik lahko zahteva znižanje zakupnine. Če nanj najemodajalec ne pristane, mora najemnik znižanje zahtevati s tožbo.
Zahtevek iz neupravičene obogatitve je podan le, če je bil dolžnik obogaten, in če se je obogatitev dogodila „na škodo“ upnika. To pomeni, da je moralo priti do zmanjšanja upnikovega premoženja v korist dolžnikovega premoženja. Če premoženjske pravice ni nikoli niti bilo v upnikovem premoženju, je dolžnikova obogatitev na škodo upnika sama po sebi nemogoča.
Ker sta za povračilo kredita pri navedenih bankah kot solidarna poroka jamčila tudi oba toženca, za povračilo obveznosti po leasing pogodbi družbi N. L. d.o.o. pa zgolj drugi toženec, sta tožniku v skladu s 1033. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dolžna povrniti ustrezen del plačanega dolga.
Ko gre za solidarno obveznost, je namreč upnik oziroma porok, ki je vstopil na mesto upnika, tisti, ki odloča, katerega od dolžnikov bo terjal, vsak dolžnik pa mu odgovarja za celo obveznost, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja oškodovanki kot tožilki - vročanje po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje o kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
gradbena pogodba za izdelavo montažne stanovanjske hiše - delo z napakami - nedokončanje gradbenih del - delna neizpolnitev - odstop naročnika od pogodbe - ex nunc učinki odstopa od pogodbe - uveljavljanje odstopa od pogodbe (šele) s tožbo - jamčevalni zahtevki - vrednost nepremičnine ob odstopu od pogodbe - stroški odprave napak - škoda zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine - neizkazanost najemnega razmerja v spornem obdobju
S tem je sodišče prve stopnje ovrednotilo vrednost nepremičnine ob odstopu od pogodbe, v presežku pa je toženo stranko zavezalo k vračilu v skladu s 111. členom OZ, saj je tožena stranka prejela več kot je sama izpolnila. Tožeča stranka je tako navedla dejstva, ki konkretizirajo zahtevek, prav tako je takšen zahtevek sklepčen, saj iz trditev izhaja utemeljenost zahtevka in materialno procesno vodstvo sodišča (285. člen ZPP) ni bilo potrebno. Tožena stranka pa je takšnem zahtevku obrazloženo nasprotovala (slednjega pa tožeča stranka ni prerekala) s trditvijo, da je tožeča stranka bila lastnica stanovanja oz. hiše v Avstriji, kar je izpovedala tudi sama tožeča stranka, ter, da se najemne pogodbe časovno prekrivajo. S tem pa tožeča stranka resničnost zatrjevanih dejstev (obstoj najemnega razmerja v zatrjevanem obdobju) ni uspela dokazati.
pravica družbenika do informacije in vpogleda – način posredovanja informacije – oblika posredovanja informacije – fizični vpogled v dokumentacijo – dolžnost zagotoviti fotokopiranje listin
Pravica družbenika do vpogleda in informacij po določbi 512. člena ZGD-1 ni omejena le na fizični vpogled v dokumentacijo, pač pa je treba družbeniku dati tudi možnost fotokopiranja le-te. Smotrno je, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da družba zato, ker ne posluje, nima možnosti plačila fotokopij.
Družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo.
dogovor o dobavi vozila - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena/nebistvena sestavina pogodbe - fiksni/nefiksni pravni posel - odstop od pogodbe s konkludentnimi ravnanji - pravne posledice razvezane pogodbe - sklenitev nove ustne kupoprodajne pogodbe za drugo vozilo
Ugotovljene okoliščine (oziroma ravnanja) tudi po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjujejo kriterij konkludentnosti in ne dopuščajo dvoma, da je toženec odstopil od pogodbe.
začetek stečajnega postopka - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva insolventnosti - domnevna baza - pobotni ugovor - procesno pobotanje - prepričanje - dokazni standard
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje navedenih ugovorov ni obravnavalo, saj je nanje odgovorilo ne glede na zavzeto (napačno) stališče, da je dolžnik podal (le) procesni ugovor zaradi pobota (ki v predhodnem stečajnem postopku res ne more povzročiti prenehanja terjatve upnika do dolžnika). Pobotna izjava, s katero je uveljavljan izvenpravdni pobot, je namreč lahko podana tudi tekom predhodnega stečajnega postopka, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je dolžnik pobotno izjavo podal v vlogi z dne 7. 5. 2015.
premoženjska razmerja med zakonci - darilo zakoncu - sprememba tožbe - privolitev - razlog smotrnosti - obrazložitev odločitve o (ne)dovoljenosti spremembe tožbe
Ker je bila tožba v konkretnem primeru že vročena toženki, je za spremembo tožbe potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 stori, kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu. Po določbi četrtega odstavka tega člena se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, če dokaže resničnost svoje trditve, ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Dokazno breme leži na obdolžencu, ki mora z dokaznimi sredstvi, ki so mu na voljo, dokazati, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil in da je bil pri tem v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti, ki je ni mogoče pripisati njegovi malomarnosti.
ZIS-UPB3 člen 1, 8. URS člen 22. ZPP-UPB3 člen 180, 180/1, 180/2, 351, 351/2.
vsebina izpolnitvenih ravnanj pogodbenih strank - tvegana pogodba - igre na srečo - denarna odškodnina - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravnost - nesubstancirane navedbe - pravica do izjave v postopku - pogodbeno razmerje - avtonomija pogodbenih strank
V odškodninskem pravu velja, da morajo predpostavke odškodninske obveznosti biti podane kumulativno. Kršitev pogodbene obveznosti je materialnopravna predpostavka, ki jo sodišča ugotavljajo praviloma najprej. Posebnost v obravnavani zadevi je, da to predpostavko sestavlja več zakonskih dejanskih stanov, ki morajo biti prav tako podani kumulativno. Sodišče druge stopnje je že pojasnilo, da razlagalne težave povzroča podnormiranost zakonskega besedila, neobstoj primerljive sodne prakse, delna sprememba ZIS (uveljavitev novele ZIS-C) v relevantnem časovnem obdobju. Tako na ravni omenjene predpostavke ni izrecno določeno, kdaj oz. ali sploh mora igralnica, splošna opozorila o tveganju igre na srečo (trditve o takšnem obveščanju z besedili na vstopnicah, brošurah, plakatih) konkretizirati tako, da se posveti posameznemu igralcu, ki npr. izstopa s številom obiskov igralnice, po vsotah denarja, s katerim igra in ga individualno obravnavati. Tudi kaj natančno bi naj ta individualna obravnava vsebovala, ni izrecno določeno.
Vendar je, kot je sodišče druge stopnje obširno pojasnilo v tej sodbi, materialnopravna predpostavka tudi resna ogroženost za preživljanje oz. škodljivi vplivi čezmernega igranja iger na srečo, ki pa je tožnik ni substancirano zatrjeval in dokazal, kot je bilo pojasnjeno. Četudi bi torej sodišče druge stopnje menilo, da je potrebno razlagati materialno pravo na primerljiv način z avstrijsko ureditvijo ter, da so zatrjevana in dokazana vsa odločilna dejstva, zaradi katerih bi lahko toženki očitali kršitev pogodbene obveznosti (najprej individualnega nadzora nad tožnikom, nato razgovor, pridobivanje informacij o njegovem premoženjskem stanju, in nato sprejeti odločitev o tem, ali naj omeji oz. celo prepove nadaljnje igranje), bi moralo pritožbo zavrniti iz prej navedenega razloga. Ko bi namreč toženka te obveznosti izpolnila, bi ugotovila, da gre pri tožniku za osebo, ki z udeležbo pri igri na srečo sicer izgublja relativno visoke denarne zneske, vendar so njegovi prihodki in premoženjsko stanje takšni, da te izgube ne ogrožajo njegovih premoženjskih, socialnih in družinskih temeljev.
oškodovanec kot tožilec - obtožnica brez preiskave - nepravilna sestava sodišča
Predsednica senata okrožnega sodišča nima zakonskega pooblastila za odločitev o vloženi obtožnici na način kot je bilo odločeno v konkretni zadevi, to je zavrženju obtožnice kot prepozne.
leasing - odstop od pogodbe - ostanek dolga - vrednost vozila - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Opustitev zaslišanja izvedenca in opustitev dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja zaradi strankinih pripomb je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene in posledično ne povzročajo dvome v izvedensko mnenje.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080164
URS člen 2, 22, 23, 24. ZOPNI člen 1, 2, 5, 7, 7/3, 7/4, 9, 9/1, 16, 17, 17a, 17a/2, 18, 18/1, 18/5, 20, 23, 23/1, 25, 26, 26/2, 28, 28/2, 29, 35, 35/1, 35/2. ZUstS člen 23. ZPP člen 2, 2/1, 163, 163/4, 180, 337, 337/1. ZKP člen 118, 119. ZZK-1 člen 98. ZIZ člen 15, 54, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-2.
premoženje nezakonitega izvora – postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora – tožba – začasno zavarovanje – uporaba ZIZ – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – prepoved odtujitve in obremenitve – prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Ker je bilo obravnavano začasno zavarovanje predlagano (šele) v sami tožbi, je bilo dolžno sodišče prve stopnje pogoje za ugoditev takšnemu predlogu presojati zgolj v skladu z 28. členom ZOPNI, ki se v drugem odstavku jasno sklicuje na uporabo zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
ZOPNI ne določa roka za vložitev tožbe tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Če bi zakonodajalec tak rok v omenjenem zakonu nameraval določiti, bi to nedvomno storil jasno (izrecno). Ker tega ni storil in ker gre pri tem za ukrep civilno-pravne narave, je potrebno upoštevati splošne določbe civilnega (obligacijskega) prava o rokih, v katerih je moč zahtevke uveljavljati.
Predložitev sodne odločbe o začasnem zavarovanju oziroma zapisnika iz drugega odstavka 17.a člena ZOPNI ne predstavlja (procesne) predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.
Določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, po kateri se lahko obdolženca oprosti povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, ni mogoče uporabiti v primeru povzročitve stroškov kazenskega postopka po svoji krivdi.
13. člen ZST-1 določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje za vse takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan, ko je bil vložen predlog za oprostitev ali pozneje, v postopku, za katerega je bil takšen sklep izdan. To sicer ne pomeni, da tožena stranka tekom postopka nikakor ne more podati novega predloga za oprostitev. Pomeni pa, da lahko sodišče o njem vsebinsko odloča le, če stranka zatrjuje, da so se okoliščine, na podlagi katerih je bil prvotni sklep izdan, po njegovi pravnomočnosti (bistveno) spremenile.
Ker tožnik ni grajal toženkinih trditev o njegovem 10% soprispevku, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik temu ni oporekal, pravilna, v nadaljevanju pa je sprejet pravilen zaključek, da je toženka odgovorna tožniku le v višini 90%.
S sklepom o popravi se lahko popravijo le napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdanega sklepa oziroma pri sestavljanju prepisa sklepa, ne pa napake pri oblikovanju volje sodišča.
primopredaja vozila - prevzem vozila pred primopredajo - dogovor o prevzemu pred primopredajo - prevzem in pregled opravljenega dela - kvalitativni prevzem - napake vozila - pravočasno grajanje napak - očitne napake - skrite napake
V primeru dokazanega (ali neprerekanega) dogovora pravdnih strank, da bosta v začetku septembra 2014 opravili „primopredajo“ predelanega avtodoma, bi se presoja sodišča prve stopnje o toženkinem prepoznem oz. nekonkretiziranem grajanju napak izkazala kot zmotna. Po prepričanju višjega sodišča namreč ne bi bilo mogoče šteti, da bi morala toženka očitne napake grajati že 10. 6. 2014 in da je njena trditvena podlaga glede ustnega grajanja skritih napak v mesecu avgustu prešibka, da bi lahko sodišče ugotovilo, ali je bilo grajanje pravočasno. Če bi se pravdni stranki izrecno dogovorili, da bosta prevzem in pregled opravljenega dela opravili v začetku meseca septembra 2014 (med poletjem pa bo toženka avtodom preizkušala), potem toženka z dopisom z dne 25. 8. 2014, v katerem je grajala napake (in ki je bil reakcija na vložen predlog za izvršbo s strani tožeče stranke) ne more biti prepozna.
Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati je vložil predlog za izdajo začasne odredbe za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke ter, da sodišče odredi izvedbo ugotovitvenega postopka v zvezi s prijavo na Zavodu RS za zaposlovanje. Glede na izpodbijani odločbi, ko je tožena stranka z dokončno odločbo potrdila sklep Zavoda RS za zaposlovanje o zavrženju tožnikove zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, ko ne gre za meritorno odločitev in izvršljivo odločbo, pogoji za pozitivno odločitev o predlogu niso izpolnjeni. Ne samo, da ne gre za meritorno odločitev in izvršljivi odločbi, tudi predlog v predmetni zadevi že po vsebini ni takšen, da bi z njim bilo mogoče doseči namen začasnega zavarovanja. Odredba, s katero bi sodišče odredilo ugotovitveni postopek, dejansko predstavlja izvajanje dokazov in bi lahko bilo le stvar postopka v zvezi s sporom o glavni stvari, seveda, če bi postopek tekel v tej smeri in bi sodišče izvedbo teh dokazov štelo za pomembno za samo odločitev. Odredba, s katero naj bi sodišče le odredilo ugotovitveni postopek, pa po citiranem 270. oz. 272. členu ZIZ-a ni predmet zavarovanja, zaradi česar je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino utemeljeno zavrnilo.
položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika - končanje stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - zavrženje pritožbe
Predmetno pritožbo je vložila s sklepom o končanju stečajnega postopka razrešena stečajna upraviteljica. Upravitelj je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, ki z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. To pooblastilo preneha s končanjem stečajnega postopka in razrešitvijo stečajnega upravitelja. Navedeno pomeni, da razrešena stečajna upraviteljica nima (več) procesne legitimacije za pritožbo zoper izpodbijani sklep (tudi sicer pa bi jo imela le kot zakonita zastopnica tožeče stranke, ne pa tudi kot pritožnica, saj upravitelj ni stranka postopka).