premoženjska razmerja med zakonci - darilo zakoncu - sprememba tožbe - privolitev - razlog smotrnosti - obrazložitev odločitve o (ne)dovoljenosti spremembe tožbe
Ker je bila tožba v konkretnem primeru že vročena toženki, je za spremembo tožbe potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
pravica družbenika do informacije in vpogleda – način posredovanja informacije – oblika posredovanja informacije – fizični vpogled v dokumentacijo – dolžnost zagotoviti fotokopiranje listin
Pravica družbenika do vpogleda in informacij po določbi 512. člena ZGD-1 ni omejena le na fizični vpogled v dokumentacijo, pač pa je treba družbeniku dati tudi možnost fotokopiranja le-te. Smotrno je, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da družba zato, ker ne posluje, nima možnosti plačila fotokopij.
Družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo.
oškodovanec kot tožilec - obtožnica brez preiskave - nepravilna sestava sodišča
Predsednica senata okrožnega sodišča nima zakonskega pooblastila za odločitev o vloženi obtožnici na način kot je bilo odločeno v konkretni zadevi, to je zavrženju obtožnice kot prepozne.
Ker sta za povračilo kredita pri navedenih bankah kot solidarna poroka jamčila tudi oba toženca, za povračilo obveznosti po leasing pogodbi družbi N. L. d.o.o. pa zgolj drugi toženec, sta tožniku v skladu s 1033. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dolžna povrniti ustrezen del plačanega dolga.
Ko gre za solidarno obveznost, je namreč upnik oziroma porok, ki je vstopil na mesto upnika, tisti, ki odloča, katerega od dolžnikov bo terjal, vsak dolžnik pa mu odgovarja za celo obveznost, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023099
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 24, 26. ZMZPP člen 52/3, 52/4, 53. ZPP člen 18.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tiha privolitev v pristojnost sodišča - Uredba (EU) št. 1215/2012
Ker gre v obravnavani zadevi za vprašanje mednarodne pristojnosti, obe stranki pa imata prebivališče v državi članici EU, je potrebno v predmetni zadevi uporabiti Uredbo, ki velja za postopke, ki so se pričeli pred 10. 1. 2015 in je nadomestila prej veljavno Uredbo Bruselj I.
- Tožba toženi stranki še ni bila vročena v odgovor. Slednja bi se namreč lahko spustila v pravdo, s tem pa izgubila pravico do nadaljnjih tovrstnih ugovorov. Uredba, ki jo je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti za presojo, namreč v 26. členu določa, da je poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te Uredbe, pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek.
- V obravnavani zadevi je tako potrebno pristojnost presojati na podlagi Uredbe, kjer je hierarhija pristojnosti jasno določena. Na prvem mestu je izključna pristojnost, ki v predmetni zadevi ni podana, takoj za njo pa je pristojnost na podlagi privolitve (oddelek 8 Preizkus pristojnosti in dopustnosti).
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 432. SPZ člen 115 – 118.
pogodba o oskrbi z zemeljskim plinom - končni odjemalci - etažni lastnik - pasivna legitimacija - najemnik - prevzem dolga - najemodajalec - pogodba med dolžnikom in prevzemnikom - prenos pogodbe - pogodba o prevzemu dolga - pristop k dolgu - razmerja med etažnimi lastniki
Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Kot je že bilo pojasnjeno, je v obravnavanem primeru dobaviteljev dolžnik etažni lastnik poslovnega prostora. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da je bil to toženkin najemodajalec. To namreč ni bilo niti zatrjevano (da je tožena stranka prevzela dolg lastnika, je prvič zatrjevano šele v pritožbenem postopku, tj. prepozno). Ker tudi ni bilo zatrjevano, da je toženkin najemodajalec na kakršnikoli drugi podlagi postal dolžnik za plačilo vtoževanih obratovalnih stroškov, s pogodbo med njim in toženo stranko - kot prevzemnikom - do prevzema dolga torej ni moglo priti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/1, 50/1-1.
stroški izvedenca - vročanje stroškovnika v izjavo nasprotni stranki
Stroškovnika cenilke prvemu sodišču ni bilo treba pošiljati v izjavo nasprotnemu udeležencu glede na stališče, sprejeto v sodni praksi, da odločanje o stroških, kot stranski terjatvi, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno nasprotni stranki dati možnost, da se o stroškovni zahtevi izjavi. Pritožniku procesne pravice niso bile kršene.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085528
ZPP člen 453, 454, 454/2. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – sklepčnost tožbenega zahtevka – ključ delitve stroškov – solastniški delež – vpogled v zemljiško knjigo – prepozne pritožbene navedbe
Tožeča stranka je navedla katere stroške vtožuje, za katero obdobje oziroma njihovo zapadlost, in ključ delitve stroškov med etažne lastnike ter za svoje trditve predložila ustrezne dokaze (poleg Pogodbe o izvajanju storitev upravljanja poslovnega objekta, še vtoževane račune skupaj z računi dobaviteljev). Ključ delitve je utemeljevala s sklicevanjem na 115. člen SPZ, ki določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Po oceni pritožbenega sodišča je to v obravnavani zadevi zadostovalo za sklepčnost tožbenega zahtevka.
razrešitev izvršitelja in določitev novega – pravica upnika do izbire novega izvršitelja – pravica do izjave – dopustnost pritožbe
Upnik ima pravico do izbire izvršitelja tudi v primeru, ko je prej postavljeni izvršitelj razrešen. Po naravi stvari v zvezi s tem, da je bil izvršitelj razrešen ter kdo je prevzemnik zadeve v izvršilnem postopku, ne gre za konstitutiven sklep, saj je izvršitelja razrešil že pristojni minister, prevzemnika pa določil predsednik zbornice izvršiteljev. V danem primeru vse do vložitve pritožbe upnik novega izvršitelja ni predlagal. Pred izdajo sklepa sodišče ni bilo dolžno upniku omogočiti pravico do izjave glede odločb ministra in predsednika zbornice oziroma določitve novega izvršitelja. Kljub temu pa ni ovire, da sodišče v nadaljnjem postopku na upnikov predlog določi izvršitelja, ki ga je izbral upnik.
ZIZ v zvezi z določitvijo izvršitelja dolžniku ne omogoča izbire oziroma aktivnega ravnanja, zato zoper sklep o določitvi novega izvršitelja nima pravice do pritožbe.
odhod z otrokom v tujino brez soglasja drugega starša – stiki pod nadzorom drugega starša brez časovne omejitve – časovne meje pravnomočnosti – pritožbena obravnava
Časovno neomejena omejitev stikov tako, da se ti izvajajo pod nadzorom otrokovega očeta (tožnika) in CSD, ob ugotovitvi izvedenke, da sta oba od staršev enako primerna za vzgojo in varstvo dečka, zato ker je mati v preteklosti zanemarila otrokovo potrebo po očetu in otroka odpeljala v tujino, prestavlja kazen za to ravnanje. To pa ne more biti osnova za odločitev o stikih, ki naj spoštuje največjo korist otroka.
Ker tudi pravilno ugotovljeni dohodek na družinskega člana presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, je utemeljen sklep, da zaradi plačila dolgovane sodne takse ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev za njihovo preživljanje, kar je po 11. členu ZST-1 pogoj za taksno oprostitev.
Tožeča stranka se je v okviru trditvenega gradiva glede vrste, števila ur in cene opravljenih del ter porabljenega materiala povsem upravičeno (zaradi številčnosti posameznih postavk in v izogib nepotrebnemu ponavljanju) izrecno sklicevala na račun z dne 3.9.2012 in račun z dne 24.9.2012, specifikacijo materiala in storitev, oziroma spisek porabljenega materiala in spisek opravljenih ur, pri čemer je vse te pisne dokumente tudi predložila v sodni spis. Toženec je vlogo tožeče stranke z listinskim gradivom prejel, pri čemer pa v postopku na prvi stopnji sploh ni konkretno ugovarjal, da tožeča stranka v zvezi z opravljenim delom sploh ni podala konkretnih navedb. Zaradi tega je sodišče prve stopnje omenjeno listinsko gradivo povsem upravičeno upoštevalo kot del pravočasne trditvene podlage tožbe.
stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za posel – predpravdni odškodninski zahtevek
Tožnik je pred pravdo na zavarovalnico naslovil odškodninski zahtevek, kar ob upoštevanju večinskega stališča sodne takse predstavlja potreben strošek, ki je nastal v zvezi s pravdo.
Določba 18. člena ZOZP je jasna, kot tudi njen namen, ki je preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK0006898
ZGD-1 člen 50.
sodno imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo - zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku - pravni interes
Po določbi drugega odstavka 50. člena ZGD-1 lahko sodišče na predlog imenuje poslovodjo, če družba z omejeno odgovornostjo le-tega nima in sicer zaradi smrti, bolezni ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih. Iz določbe jasno izhaja, da ne zadošča zgolj dejstvo, da družba poslovodje nima, temveč mora biti podan še eden od taksativno naštetih pogojev. Namen zakonodajalca torej ni bil, da dopusti sodno intervencijo v vseh primerih, temveč le, kadar je to nujno potrebno. Pri odločitvi, ali gre za nujen primer, je treba izhajati iz pristojnosti in nalog poslovodje. Nujen primer nastane takrat, kadar družbi, njenim družbenikom in upnikom in drugim, ki imajo pravni interes, grozi neka konkretna nevarnost ali škoda, ker poslovodstvo družbe ne deluje. Ali gre za nujen primer, je torej potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru, trditveno (in nato dokazno) breme pa je na predlagatelju.
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
ZFPPIPP člen 261, 261/1. OZ člen 59, 261, 261/1, 319, 349, 349/1.
pridržna pravica - najemno razmerje
Čeprav si je tožeča stranka (po njenih navedbah v mesecu septembru 2010) v skladu z določbo prvega odstavka 261. člena OZ pridržala sporne opaže, ki jih je dotlej imela v posesti in najemu (najemodajalec je bila tožena stranka), pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zaradi tega tedaj najemno razmerje med pravdnima strankama (in s tem dolžnost plačila najemnine za najete opaže v obdobju od junija 2010 do junija 2011) prenehalo veljati. Pravica do pridržanja premičnih stvari je namreč le sredstvo zavarovanja, ki ga enostransko uveljavlja upnik zapadle terjatve.