zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini je treba najprej izčrpati vse instance zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Ker je bilo enak operativni poseg, kot ga je tožnik opravil na kliniki v Nemčiji, mogoče opraviti tudi v Sloveniji, možnosti zdravljenja niso bile izčrpane. Poleg tega čakalna doba za operacijo ni bila predolga. Toženec je zato povračilo stroškov zdravljenja utemeljeno zavrnil.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija - starševstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi starševstva in s tem povezane nege družinskih članov, kar predstavlja neutemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1. Izbira tožene stranke oziroma njena odločitev, da prav tožnici poda odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaradi bodočih družinskih obveznosti – je diskriminatoren in s tem neutemeljen odpovedni razlog tudi po 9. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0066250
ZP-1 člen 61, 61/3, 64, 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - vročanje vabila - fikcija vročitve - smiselna uporaba ZUP - pravilnost vročitve - izostanek z naroka
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi neudeležbe na naroku za zaslišanje.
Storilec ima možnost, da izpodbija pravno domnevo o vročitvi, vendar mora dokazati, da je bil odsoten nepretrgoma dalj časa.
Taksa je bila po plačilnem nalogu, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v obravnavani zadevi, plačana pravočasno. Do pomote pri nakazilu takse je prišlo s strani tožnice (ker ni bilo navedeno ime tožnice kot taksne zavezanke na nakazilu niti opravilna številka, napačna pa je bila tudi referenca), kar je tudi razlog, da sodišče prve stopnje niti ni moglo ugotoviti pravočasnega plačila takse v obravnavani zadevi. Kljub dejstvu, da je pri nakazilu očitno prišlo do pomote (kot plačnik takse v obravnavani zadevi ni navedena tožnica, ampak druga oseba), je potrebno šteti, da je tožnica taksno obveznost po plačilnem nalogu pravočasno poravnala. Zato niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP za ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na denarno terjatev, ki jo je tožnica uveljavljala s tožbo v obravnavani zadevi. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
spor majhne vrednosti – zdravniško opravičilo za izostanek z naroka – dokazni predlog – sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka zdravniškega opravičila (za izostanek z naroka dne 21. 4. 2016), ki bi bil (kot je to potrebno) izdan v skladu z zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji nikoli ni predložila. Ker gre za v zakonu (jasno) predvideno zahtevo, je ni bilo dolžno sodišče prve stopnje v tem oziru nič poučevati, niti se ne more prepričljivo sklicevati na to, da ji le-ta kot laiku ni bila poznana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00001482
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZPrCP člen 45, 45/2.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev dolžnostnega ravnanja - območje prehoda za pešce - prehod za pešce - prečkanje ceste - otrok kot pešec - dejanske okoliščine poteka prometne nesreče - kritična prometna situacija - kršitev cestno prometnih predpisov - skrbnost pri vožnji - pričakovana ovira na cesti - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze
Ključno vprašanje je, ali je bila deklica - peška v danih okoliščinah pričakovana ovira na prehodu za pešce ali ne.
Dolžnostno ravnanje, ki je obtoženki nalagalo previdno in kar se tiče hitrosti, posebej prilagojeno vožnjo, se ne ugotavlja (zgolj) na podlagi tehničnih izračunov, kot jih je podal izvedenec cestno prometne stroke, ampak s celovito presojo konkretnih okoliščin, ki (v objektivnem in subjektivnem smislu) determinirajo kritično prometno situacijo. Zato ni ključnega pomena ugotovitev izvedenca B. B., da je obtožena v danih okoliščinah odreagirala običajno in da bi imela možnost z zaviranjem preprečiti nesrečo, če bi na mestu reagiranja peljala s hitrostjo 21,6 km/h.
Promet na nasprotnem smernem vozišču obtoženke je bil gost oziroma je bila tam počasi se premikajoča in tudi občasno stoječa kolona vozil. Navedena okoliščina je v določeni meri zastirala pogled na začetek leve strani prehoda za pešce, kar izkazuje, da bi morala biti obtoženka, ki je vozila v nasprotni smeri - ob splošno znanem dejstvu, da pešec praviloma prečka cestišče prav na prehodu za pešce, tudi v primeru če je na enem voznem pasu stoječa kolona vozil - še toliko bolj pozorna na dogajanje na in ob cestišču. Da je šlo v danem primeru za območje, kjer je nedvomno pričakovano prečkanje cestišča, kaže tudi večje število prehodov za pešce. Relativno kratek čas pred deklico je prehod za pešce prečkal že pešec E. E., ki se je v trenutku trčenja nahajal le pet do šest metrov od prehoda za pešce. Tam je cesta ravna, pregledna in opremljena z dvema pločnikoma za pešce in ob normalni pozornosti bi ga obtoženka morala in mogla opaziti in bi tudi iz tega razloga lahko sklepala oziroma pričakovala, da bo (lahko) še kdo drug prečkal cesto v danih razmerah. Dodatni "signal", da bi se obtoženka prehodu za pešce morala približevati posebej previdno, pazljivo in s primerno hitrostjo, pa je dejstvo, da je bila sedemletna oškodovanka v družbi svojega 15 - letnega brata, ki se je v kritičnem časovnem obdobju nahajal ali na robu pločnika ali pa na samem začetku prehoda za pešce. Pri tem oškodovanka - četudi je (bolj ali manj hitro) pritekla izza stoječe oziroma počasi premikajoče se kolone vozil in je bila zaradi svoje telesne višine slabše zaznavna, ni predstavljala nepričakovane ovire na cesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija – poslovni razlog
Potreba po delu sobaric čistilk (katerih delo je neposredno vezano na obratovanje hotelov), ki ga je pred odpovedjo zasedala tožnica, se je zaradi zapiranja hotelov ter sezonskega značaja poslovanja zmanjšala. Zato je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga, kot ga je navedla v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
prepoved opravljanja dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - javni uslužbenci - policist – možnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza
Obe pravdni stranki sta navajali okoliščine in interese glede nadaljevanja delovnega razmerja. Pravilno sicer tožena stranka opozarja, da odločitev o tem, ali posamezni javni uslužbenec lahko nadaljuje delovno razmerje ali je povsem porušeno medsebojno zaupanje, ne more biti v pristojnosti posameznih zaposlenih, temveč je v pristojnosti delodajalca. Vendar je sodišče prve stopnje pri tehtanju okoliščin v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja pravilno upoštevalo tudi izpovedbe prič - bivših sodelavcev tožnice, ki so izpovedali, da je tožnica skoraj štiri leta, od domnevne storitve kaznivega dejanja do podaje izredne odpovedi, svoje delo normalno opravljala in pri tem ni imela nobenih omejitev. Priči pomočnik komandirja in komandir policijske postaje sta potrdili, da je nadaljevanje delovnega razmerja možno. Izpovedi nadrejenih delavcev tožnice je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot pomembno okoliščino v prid odločitve o reintegraciji tožnice. Tudi priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso potrdile trditev tožene stranke, da je zaupanje v delo tožnice tako porušeno, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Pravilno je sodišče prve stopnje odločilo, da je v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi nezakonito, delavec primarno upravičen do vrnitve na delo.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017308
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala, ker ji toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki ga je prejel za opravljanje svojega dela. Vtožuje plačilo vrednosti nevrnjenih artiklov. Tožena stranka je bila ob prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki pozvana, da naj pove, kje se testni artikli nahajajo in da naj neuporabljene vrne. Tožena stranka ni vrnila vseh artiklov, prav tako pa tudi ni posredovala zapisnikov testov. Tožeča stranka je dokazala, katere artikle konkretno toženec ni vrnil in njihovo vrednost. Zato se je na toženca prevalilo dokazno breme, da dokaže, da nevrnjenih artiklov ni neutemeljeno zadržal. Za artikle, za katere mu tega ne bo uspelo dokazati, tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povračilo njihove vrednosti iz naslova nastale premoženjske škode.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – napake volje – zmota - grožnja
Zatrjevani razlog za izpodbijanje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je v tem, da je bilo tožnici na zagovoru v zvezi z izredno odpovedjo predstavljeno, da bo izredna odpoved gotovo izdana, da bo odpovedni razlog gotovo utemeljen oziroma odpoved zakonita in je ne bo mogoče razveljaviti. Prevara je zvijačna povzročitev zmote pri nasprotni stranki. Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožničini opravičljivi zmoti, tudi prevara, kot kvalificirana oblika zmote, ne pride v poštev. Tudi, če bi delavka tožene stranke po opravljenem zagovoru pred predvideno izredno odpovedjo tožnici rekla, da zagovoru nujno sledi odpoved, ki bo tudi nezakonita in je zato ne bo možno razveljaviti, to še niso okoliščine, ki bi kazale na opravičljivost tožničine zmote, zaradi katere bi sklenila sporazum. Prav tako navedene okoliščine ne kažejo na bistvenost zmote, saj se ne nanašajo ne na osebo, ne na predmet, ne na okoliščine, ki bi se po običajih v prometu ali po namenu strank lahko štele za odločilne.
ZST-1 člen 3, 3/1, 10, 10/1, 15, 15/2, 15/3, 34a.,. OZ-UPB1 člen 307.
postopek ugovora zoper plačilni nalog - sodni depozit - zavezanec za plačilo sodne takse
Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino, zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage.
Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik. Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tožniku (vodji oddelka za informatiko) očitala, da ni podal vloge za odobritev službenih izhodov oziroma za koriščenje presežka ur, da je storil napake pri vročanju upravnih odločb, da kljub opozorilu niti v dodatnem roku ni realiziral nekaterih lastnih računalniških rešitev, predvidenih za sporno leto in prenove računalniškega programa za pripravo in izplačilo subvencij... Tožnik je storil očitane kršitve, zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Za utemeljenost redne odpovedi iz krivdnega razloga ni potrebna ugotovitev sodišča, da je očitana kršitev storjena iz hude malomarnosti oziroma naklepno, saj to ni pogoj za zakonitost tovrstne odpovedi. Ne gre npr. za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato zadostuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kršitev storil in da ni bilo ovir, zaradi katerih spornih obveznosti ne bi mogel izpolniti.
Nepravilna vročitev sodne pošiljke tožniku predstavlja upravičen vzrok, zaradi katerega je zamudilo rok za popravo tožbe.
Ker je prvostopno sodišče materialnopravno zmotno zaključilo, da ni podan upravičen vzrok, zaradi katerega je tožnik zamudil rok, ni pa ugotavljalo dejstev, ali je bil sklep o popravi tožbe tožniku vendarle vročen, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in preuranjeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – tajništvo visokošolskega zavoda
Poleg določb ZDR-1 in stališč sodne prakse o tem, kaj je utemeljen poslovni razlog, je za odločitev v tej zadevi bistvena predvsem določba 27. člena ZVis, ki določa, da ima visokošolski zavod za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog tajništvo, ki ga vodi tajnik. Zakon kot obvezno organizacijsko obliko določa tajništvo, ki mu določa naloge, s tem pa tudi naloge njegovega vodje – tajnika. Tožena stranka (univerza) ne bi smela vodenja administrativnih in strokovno-tehničnih nalog prenesti na dekana in druge javne uslužbence ter tako izvotliti tega delovnega mesta tako, da je postalo delo izvajalca na njem nepotrebno. Ker je že v zakonu predvidena potreba po določenih delih in nalogah konkretnega delovnega mesta, izvajalcu na takem delovnem mestu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožnici, zaposleni na delovnem mestu tajnik članice, tožena stranka ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo vročilo v odgovor tožnici s pozivom, da nanj odgovori v 15 dneh. Tožnica se je po tem pozivu sodišča prve stopnje ravnala, zaradi česar so ji nastali določeni pravdni stroški. V tem odgovoru je, poleg zatrjevanj o vsebinski neutemeljenosti predloga za obnovo postopka, obrazloženo navajala tudi, da dejstva, na katera je tožena stranka oprla predlog za obnovo postopka, niso nova dejstva, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje te stroške za odgovor na predlog utemeljeno štelo kot potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP in jih v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP naložilo v plačilo toženi stranki (ki s postopkom obnove ni bila uspešna, saj je bil njen predlog zavržen).
Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Pri toženi stranki je prišlo do prenehanja potreb po tožnikovemu delu iz ekonomskih razlogov. Toženka je prejela dopis s strani E. glede ponovnega zmanjšanja naročil zaradi padca vrednosti rublja in je bila popravljena tabela glede načrtovanih 131 tovornjakov zmanjšala na 120, kar je posledično zmanjšalo obseg dela na področju, kamor je spadalo delovno mesto tehnolog kemijskih procesov, na katerem je bil zaposlen tožnik. Sodišče prve stopnje ni moglo presojati, ali je tožena stranka zaradi zmanjšanega naročila tovornjakov in posledično upada prihodkov res morala poseči v stroške dela, ali pa bi morda lahko s kakšnim milejšim ukrepom dosegla enak učinek. Tožena stranka je z listinskimi dokazi in pričami uspela dokazati, da je v resnici prišlo do upada naročil in posledično prihodkov, kar za utemeljenost ekonomskega poslovnega razloga zadostuje.
premoženjska in nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - višina pravične denarne odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Za pretrpljene telesne bolečine (hude telesne bolečine 4 dni, srednje hude 3 tedne, trajne lahke z občasnimi srednje hudimi še nadaljnje 3 tedne, občasne lahke do zaključka zdravljenja) in neugodnostmi v zvezi z zdravljenjem (štiridnevna hospitalizacija, kirurška oskrba ran na glavi v lokalni anasteziji, dva preveza ter odstranitev šivov, vsaj 10 rtg preiskav, in sicer CT glave, vratu, prsnega koša, CT angiografija, uz preiskava trebuha, več laboratorijskih preiskav, jemanje uroantiseptika, nekajdnevno jemanje močnih analgetikov v obliki injekcij in tablet, nato v obliki tablet še cca. šest tednov, lažje in občasne pa do zaključka zdravljenja, devet fizioterapij) je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino v višini 14.000,00 EUR. V skladu s podobnimi primeri iz sodne prakse je prisojena odškodnina občutno previsoka.
Utemeljeno tožena stranka izpodbija kot previsoko tudi odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 10.000,00 EUR. Pritožba namreč ob ugotovljenem, da je tožnik utrpel zgolj začasne spremembe na psihičnem zdravju, saj je zaradi postkomicijskega sindroma in posttravmatske stresne motnje imel težave s spominom, koncentracijo, splošno umsko sposobnostjo, večjo razdražljivostjo in stalnim strahom pred novo prometno nezgodo, utemeljeno poudarja, da je šlo zgolj za začasne omejitve v tožnikovem poklicnem in vsakdanjem življenju, ki tudi po intenzivnosti ne utemeljujejo odškodnine v takšnem znesku, kot jo je prisodilo sodišče prve stopnje
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086181
URS člen 27. KZ člen 112, 112/1, 261, 261/1, 261/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 370, 370/1, 370/1-3, 372, 372-4, 402, 402/5.
zloraba uradnega položaja ali pravic – ugovor zoper obtožnico – ustavitev kazenskega postopka – relativno zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja – storitev istovrstnih kaznivih dejanj – domneva nedolžnosti – pravnomočna obtožnica – pravnomočna sodba – pritožba zoper sklep – meje preizkusa sodišča druge stopnje – okvir pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje izpodbijani sklep presoja izključno v okviru pritožbenih navedb. Ker državna tožilka nosilnih razlogov sklepa z ničemer vsebinsko ne izpodbija, s pritožbo ne more uspeti.