ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6. ZDSP-1 člen 74, 74/1, 74/1-5. ZZZDR člen 105, 105a. ZUPJS člen 10.
otroški dodatek - roditeljska pravica
Ker roditeljsko pravico nad skupnim sinom izvajata tako oče kot tudi mati, ni podano stanje iz 6. točke 1. odstavka 69. člena ZSDP, ki kot izključitveni razlogi za priznanje pravice do otroškega dodatka določa primer, ko otrok ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, preživnina pa ni dogovorjena na centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. Ker je bilo v predsodnem postopku o pravici do otroškega dodatka odločano ob uporabi 6. točke 1. odstavka 69. člena ZSDP, je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006855
KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 257/5. ZKP člen 167, 167/1.
utemeljen sum – uradna oseba – premoženjska korist – nepremoženjska korist
O utemeljenem sumu ni mogoče govoriti, če je ta zgolj abstrakten ali temelji na predpostavkah, ki jih ni mogoče preveriti; sum mora izhajati iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov, ki jih mora sodišču predložiti tožilec v zahtevi za uvedbo preiskave, ki mora biti obrazložena.
ZST-1 člen 3, 3/1, 10, 10/1, 15, 15/2, 15/3, 34a.,. OZ-UPB1 člen 307.
postopek ugovora zoper plačilni nalog - sodni depozit - zavezanec za plačilo sodne takse
Glede samega postopka naložitve in izterjave plačila sodne takse pa ZST-1 v prvem odstavku 34. člena in v 34.a členu določa, da sodišče taksnemu zavezancu izroči in pošlje plačilni nalog z zakonsko določno opredeljeno vsebino, zoper katerega ima pozvani zavezanec pravno sredstvo ugovor.
Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa, ki ne izpolnjuje niti oblike, niti vsebine, kot jo določa prvi odstavek 34. člena ZST-1, nima pravne podlage.
Določbe ZNP, ki urejajo postopek sodnih depozitov, vprašanj, kdo nosi stroške tega postopka, posebej ne urejajo. Zato pa za sodne depozite v civilno pravnih razmerjih, kakršno je bilo tudi razmerje med predlagateljico kot dolžnico in nasprotnim udeležencem kot upnikom, katerega izpolnitev je bila po predlogu predlagateljice opravljena in dovoljena v predmetnem nepravdnem postopku, velja določba 307. člena OZ. Ta določa, da stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik. Zato mora v nepravdnih postopkih zaradi sodnega depozita v zvezi s civilnopravnimi razmerji stroške sodnih taks, torej tudi tistih, ki bi jih bil dolžan plačati predlagatelj, če ne bi bil že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, nositi upnik - nasprotni udeleženec.
podjemna pogodba - pravica do plačila - prevzem in potrditev del - grajanje obsega in kvalitete opravljenih del
V primeru, ko naročnik morebitnih napak glede obsega in kvalitete izvedenih del ne graja, se šteje, da je bilo delo potrjeno in izrecna potrditev ni bila nujna (ni bila pogoj) za nastop obveznosti naročnika izvršiti plačilo.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0017308
ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – premoženjska škoda
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala, ker ji toženec ob prenehanju delovnega razmerja ni vrnil vseh vzorcev, modelov in drugega predstavitvenega materiala, ki ga je prejel za opravljanje svojega dela. Vtožuje plačilo vrednosti nevrnjenih artiklov. Tožena stranka je bila ob prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki pozvana, da naj pove, kje se testni artikli nahajajo in da naj neuporabljene vrne. Tožena stranka ni vrnila vseh artiklov, prav tako pa tudi ni posredovala zapisnikov testov. Tožeča stranka je dokazala, katere artikle konkretno toženec ni vrnil in njihovo vrednost. Zato se je na toženca prevalilo dokazno breme, da dokaže, da nevrnjenih artiklov ni neutemeljeno zadržal. Za artikle, za katere mu tega ne bo uspelo dokazati, tožeča stranka od toženca utemeljeno zahteva povračilo njihove vrednosti iz naslova nastale premoženjske škode.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – poslovodna oseba – direktor – individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
Z odpoklicem tožnika oziroma njegovo predčasno razrešitvijo s funkcije direktorja je prenehala tudi pogodba o zaposlitvi. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da tožniku pogodba o zaposlitvi preneha in se ne nadaljuje, ne glede na razlog za odpoklic, še manj pa, da bi se delovno razmerje nadaljevalo, kljub odpoklicu zaradi izrečene nezaupnice iz krivdnih razlogov. Ker tega sodišča prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo, ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, kar je razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve glede zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
V primeru avtomatičnega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja s predčasno razrešitvijo tožnika s položaja direktorja toženi stranki ni bilo potrebno podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker je ta prenehala že na podlagi predčasnega odpoklica, na podlagi pooblastila iz 72. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, da je tožena stranka ob samem odpoklicu zmotno mislila, da je tožniku treba podati še odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka je dne 18. 1. 2016 sodišču posredovala prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika, ker je ni uspela pridobiti v danem roku. Sodišče prve stopnje je tožniku rok podaljšalo za 15 dni, zato tožnik s pripravljalno vlogo z dne 25. 1. 2015 oziroma z navedbami in dokaznimi predlogi iz navedene pripravljalne vloge ni prekludiran.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
Pravico do dodatka k pokojnini je mogoče priznati le tistim slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim pokojninska dajatev, priznana v kateri od republik bivše SFRJ ali novonastalih držav na območju bivše SFRJ, predstavlja edini pokojninski prejemek, pa je ta nižji od tistega, ki v Republiki Sloveniji še zagotavlja socialno varnost, ali če denarna dajatev v Republiki Sloveniji sploh ne bi bila izplačevana. Ker je tožnica, slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, sočasno uživalka slovenske in hrvaške samostojne starostne pokojnine, ji pravice do dodatka k hrvaški pokojnini ni mogoče priznati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90, 90/1, 90/1-9, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija - starševstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi starševstva in s tem povezane nege družinskih članov, kar predstavlja neutemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1. Izbira tožene stranke oziroma njena odločitev, da prav tožnici poda odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaradi bodočih družinskih obveznosti – je diskriminatoren in s tem neutemeljen odpovedni razlog tudi po 9. alineji prvega odstavka 90. člena ZDR-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0066250
ZP-1 člen 61, 61/3, 64, 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - vročanje vabila - fikcija vročitve - smiselna uporaba ZUP - pravilnost vročitve - izostanek z naroka
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi neudeležbe na naroku za zaslišanje.
Storilec ima možnost, da izpodbija pravno domnevo o vročitvi, vendar mora dokazati, da je bil odsoten nepretrgoma dalj časa.
nasilje v družini – podrejeni položaj – družinska skupnost
Skupno bivanje najožjih družinskih članov (obtoženca in oškodovanke kot brata in sestre) je treba šteti kot družinsko skupnost, pri čemer je ta pojem v kazenskopravnem smislu (kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini) širši kot pojem družine po družinskem pravu oziroma širši kot ureditev po ZZZDR, katere prvenstveni namen je varstvo koristi otrok.
OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 7, 8. ZZZ-1 člen37. 21. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini člen 11, 11/1, 16, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – diskriminacija – dodatek za posebne življenjske razmere v tujini – položajni dodatek
Tožena stranka tožniku zaradi podanega predloga za skrajšanje razporeditve kot diplomatskega predstavnika RS v J. in zaradi ravnanj oziroma odsotnosti ravnanj, ki so sledili temu predlogu (da tožena stranka za tožnika ni bila dosegljiva oziroma da s tožnikom ni komunicirala, da ni podala soglasja k podaljšanju najemne pogodbe za bivalne prostore, v katerih je tožnik na H. bival, za več kot mesec dni in predlagala nastanitev tožnika in njegove družine v hotelu) ni odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih krivdne odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 131. člena OZ.
Predlog za skrajšanje razporeditve tožnika ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke, saj možnost skrajšanja razporeditve v zunanjo službo v konzulatih RS toženi stranki daje 37. člen Zakona o zunanjih zadevah.
Tožnik ni upravičen do položajnega dodatka, saj ni opravljal nalog vodenja in poveljevanja (prvi odstavek 20. člena Uredbe). Ker se položajni dodatek določi glede na število javnih uslužbencev v predstavništvu, javnemu uslužbencu ne pripada, če v predstavništvu ni zaposlenih drugih javnih uslužbencev. Takšna je bila situacija v tožnikovem primeru, saj na Konzulatu RS v J. drugega javnega uslužbenca ni bilo zaposlenega.
Nova ali prevzemna družba je univerzalni pravni naslednik, toda le v zvezi z dodeljenim premoženjem (2. stavek šestega odstavka 623. člena ZGD-1). Pravna posledica delitve je torej sicer vesoljno (univerzalno) pravno nasledstvo, toda to nasledstvo je le delno: omejeno je namreč na dodeljeni del premoženja. Pravna naslednica lahko torej z uspehom uveljavlja svoj zahtevek le, če trdi in dokaže svoje pravno nasledstvo. Svoj zahtevek mora torej opreti na šesti odstavek 623. člena ZGD-1, ki je edini pravni temelj za pripis premoženja pravnemu nasledniku. Terjatev pravnih naslednic se niti ne more opirati na 393. in 406. člen in nasl. OZ, saj te določbe zgolj urejajo razdelitev v notranjem razmerju, ne pa tudi pravnega nasledstva.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017017
ZUP člen 103, 104, 205, 106, 240.
starostna pokojnina - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli stranki, ki je iz opravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti. Razloge, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja mora verjetno izkazati. Tožnik ni z verjetnostjo izkazal, da zaradi zdravstvenih razlogov (bil naj bi nezmožen premikanja) ni mogel pravočasno vložiti pritožbe zoper odločbo o odmeri starostne pokojnine, zato je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen, zamujena pritožba pa zavržena.
ZJU člen 24, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 150, 150/1.
premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Po stališču Vrhovnega sodišča RS standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev. Javni uslužbenec mora biti seznanjen s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo že pred vložitvijo tožbe, saj bi jih le tako lahko tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in s tem utemeljil svoj tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da morata biti sklepa prve in druge stopnje ustrezno in določno obrazložena. Izpodbijana sklepa ne dosegata standarda obrazloženosti, zato sta že iz tega razloga nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – dejavnost vzgoje in izobraževanja
Tožena stranka je tožnicama sprva izdala odločbi o razrešitvi, ki ju je kasneje zaradi nepravilne materialne podlage sama razveljavila in nato podala predmetni redni odpovedi iz poslovnega razloga. V odpovedi se je sklicevala na 50. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnik ravnatelja v javnem vrtcu pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodskih in pedagoških nalog, ter na 56. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, ki mora pomočnika ravnatelja in vzgojiteljski zbor seznaniti z razlogi za razrešitev. V odpovedi je še navedeno, da ravnatelja in njegovega pomočnika veže načelo zaupnosti in ker te zaupnosti med ravnateljico tožene stranke in tožnicama ni več, sta bili tožnici razrešeni in jima je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Hkrati z odpovedjo jima je bila ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzgojiteljice. ZDR-1 med poslovnimi razlogi, zaradi katerih je mogoče redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne navaja izgube zaupanja. Prav tako redna odpoved iz poslovnega razloga ni sredstvo za razrešitev po ZOFVI. Zakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga se presoja z vidika določbe iz 89. člena ZDR-1, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (89. člen ZDR-1). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost izpodbijanih odpovedi.
ZSKZ člen 14, 16a, 16a/1. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 7, 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski akti - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka že na podlagi zakona in sicer 14. člena ZSKZ z njegovo uveljavitvijo, dne 11. 3. 1993, postala lastnica vseh s tožbo zajetih nepremičnin, ki so bile v času uveljavitve tega zakona (dne 11. 3. 1993) družbena lastnina in vse opredeljene kot kmetijska zemljišča. Da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke kot stvarnopravni zahtevek iz 92. člena SPZ glede nepremičnin, ki so bile na dan 23. 11. 2002 opredeljene kot stavbna zemljišča, to pa so vsa zemljišča, razen zemljišč parc. št. .../12 in .../15, obe k.o. ..., ki so ostala kmetijska zemljišča, kljub temu v času odločanja neutemeljen, pa bi morala tožena stranka izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 16.a člena ZSKZ za neodplačen prenos teh zemljišč na občino, česar pa, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni izkazala.
OZ člen 239, 352, 352/1, 352/3, 633, 633/1, 634, 634/1, 635, 635/1, 637, 637/2, 639, 639/5.
projektantska pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke odgovornosti za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - pravočasnost vložitve zahtevka - prekluzija - delna neizpolnitev - opustitev sodelovalne in pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost
V obravnavanem primeru gre namreč za uveljavljanje t.i. škode zaradi zaupanja. Za takšno vrsto škode gre v primeru, ko eni pogodbeni stranki (v tem primeru naročniku) le-ta nastane kot posledica njenih premoženjsko pravnih razpolaganj (v konkretnem primeru v zvezi z izvajanjem gradnje na podlagi izdelane projektne dokumentacije), opravljenih na temelju zaupanja, da stvar oz. opravljeno delo (izdelana PZI dokumentacija) nima napak. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da obstaja odgovornost za škodo zaradi zaupanja samo, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti za stvarne napake.