Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe vrnjenega premoženja, katerega pravna podlaga je v 72. členu ZDen, ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje, za katerega ne velja določba prvega odstavka 71. člena ZDen.
Oprostitev povrnitve stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je izjema, ki jo sodišče uporabi le v primeru, če bi bilo zaradi plačila teh stroškov ogroženo vzdrževanje obtoženca ali oseb, ki jih je obtoženec dolžan vzdrževati. Dokazno breme, da so podani pogoji za oprostitev povrnitve vseh stroškov ali njihovega dela je na strani obtoženca.
povrnitev gmotne škode - podlaga odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izgubljeni zaslužek - Parkinsonova bolezen
Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.
Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na lestvi na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
SPZ člen 219, 219/1. ZPP člen 11, 11/1, 347, 347/2.
služnost – izvrševanje služnosti – varstvo služnosti – vznemirjanje služnosti – priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo obzirnosti
Služnost se mora izvrševati na način, ki čim manj obremenjuje gospodujočo nepremičnino.
Tožbeni zahtevek za varstvo služnosti je utemeljen, če je vznemirjanje služnosti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. Za vznemirjanje se zato ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, a nanj ne vpliva bistveno.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, da sporni prostori v prvem nadstropju ne predstavljajo stanovanja, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar ne more biti predmet ugotovitvene tožbe in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbeni zahtevek.
Sodišče je na podlagi dohodkov pravdnih strank ugotovilo njune finančne sposobnosti in pravilno določilo preživninsko obveznost toženca ob upoštevanju, da je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi nujno preživljanje, in ne ustrezen življenjski standard.
Z začasno odredbo se določi preživnina le za kritje otrokovih nujnih eksistenčnih potreb.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – pritožba upnika – pravni interes
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je bil zoper dolžnika že začet stečajni postopek, ker dolžnik v roku iz izpodbijanega sklepa ni vložil predloga za prisilno poravnavo, niti ni predložil dokazov, da je uspešno izvedel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in da je odpravil insolventnost. Prišlo je torej do rezultata, ki ga je pritožnik kot upnik in predlagatelj začetka stečajnega postopka zasledoval že z vloženim predlogom za začetek stečajnega postopka. Sicer pa si pritožnik tudi, če bi s pritožbo zoper izpodbijani sklep v primeru njene meritorne obravnave uspel, v opisani situaciji svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Že pojmovno namreč odločanje o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne bi moglo seči v čas pred potekom roka, za katerega je bilo odločanje o njegovem predlogu odloženo.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja 26. 4. 2006 vložena tožba in postopek, voden v zadevi I P 374/2006, zavrnitev ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe z 28. 12. 2005. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo tretjega odstavka 26. člena OZ. Gre za ponudbo, v kateri veljavnost ni določena. Če ponudnik ne določi roka za sprejem, je treba upoštevati ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči, o njej odloči in da odgovor o ponudbi prispe do ponudnika. Zaradi zavrnitve ponudbe ta neha veljati in ponudnik nanjo ni več vezan.
Tožnici ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razvezo pogodbe o preužitku, čeprav je bila ta sestavni del dednega dogovora.
S tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP tožnica ne bi mogla doseči zahtevanega pravnega varstva, saj je predvidena za primere, ko je sodna poravnava bodisi materialnopravno neveljavna, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, bodisi pri njenem sklepanju niso bile izpolnjene izrecno naštete procesne predpostavke. Tožnica v tej pravdi ne zatrjuje, da je pri sklenitvi pogodbe o preužitku prišlo do napak, pač pa zatrjuje napake pri njenem izpolnjevanju.
priglasitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – zavrženje zahteve – postopek vzpostavitve etažne lastnine
Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.
S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.
vrnitev poslovne sposobnosti – zloraba prepovedanih drog – izvedenec
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno zasliši udeleženko in predlagateljico, predvsem v smeri vsakdanjega funkcioniranja udeleženke v družini in tudi sicer. Namreč tudi ni jasno, kakšne posle naj bi poleg vsakdanjih opravil, udeleženka še opravljala, pa naj jih ne bi bila zmožna, ali ima poleg denarnih sredstev od prodaje nepremičnin, še kaj premoženja (nepremičnine) s katerim bi lahko razpolagala, iz kakšnega njenega ravnanja izhaja, da razen s sredstvi pokojnine, z ostalim svojim premoženjem ne bi bila sposobna racionalno razpolagati.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080180
URS člen 35, 36. SPZ člen 99, 100. ZPP člen 337, 337/1.
negatorna tožba – solastnina – varstvo solastnika – razmerja med solastniki – pravica do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je toženka z izgradnjo montažnega zidu povezala svoj bivalni del stanovanja s kopalnico in si na ta način zagotovila nujno potrebno zasebnost v njenem stanovanju kot celoti. Ker je na ta način zaprla prvotni prehod na podstrešje, izdelala pa je novega, je sodišče utemeljeno štelo, da na ta način tožnik ni onemogočen pri uporabi skupnega podstrešja.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na pokojnino - ustavitev izvršbe - rubljivi prejemki - letni dodatek za rekreacijo
Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.