regulacijska začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - tožena stranka v stečaju - pogodba o izvajanju rudarskih del - ničnost - neučinkovanje pogodb - nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - upravljanje stečajne mase
Ali so izpolnjeni pogoji za odvzem in posledično prenehanje rudarske pravice po ZRud-1 lahko presoja Republika Slovenija v upravnem postopku za odvzem. Sodišče prve stopnje bi se moralo ukvarjati predvsem z vprašanjem pod katerega od institutov insolvenčnega postopka je mogoče subsumirati sporne pogodbe o izvajanju rudarskih del in aneksa ter ali so zaradi nasprotovanja verjetno nične oziroma brez učinka. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo njene trditve o ničnosti oziroma neučinkovanju spornih pogodb glede na določbe o nadaljevanju poslovanja in o upravljanju stečajne mase - v okviru tega o oddajanju v najem.
odgovornost zavarovalnice – poškodba pri padcu – zdrs na mastnem madežu v kuhinji – nedopustnost ravnanja – dolžno ravnanje – soprispevek – opustitev dolžnega nadzora staršev
Toženkin ugovor, da je škoda nastala zaradi opustitve dolžnega nadzora tožničinih staršev, je neutemeljen. Tudi če bi toženki uspelo dokazati, da tožničin oče tožnice na obisku pri toženkinem zavarovancu ni dovolj skrbno nadzoroval in varoval, se toženka ne bi mogla niti delno razbremeniti svoje odgovornosti, da na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe povrne nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085944
OZ člen 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – plačilo dolga – pasivna legitimacija – solastnik nepremičnine – naročnik del – prekluzija
V skladu s 619. členom OZ se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Da toženec ni bil naročnik zidarskih del, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank ter prič, ki so vse skladno izpovedale, da je bil naročnik del toženčev sin.
Dela je dolžan plačati naročnik del in ne morda nadzornik del oziroma (so)lastnik objekta.
izvedba naroka v nenavzočnosti stranke – kršitev pravice do izjave – opravičilo stranke – pritožbeni rok – začetek teka pritožbenega roka – napačen datum izdaje sodbe
Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.
Da je vozilo, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, v času nesreče upravljal toženec, je s pomočjo pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj mogoče sklepati iz znanih dejstev.
priglasitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – zavrženje zahteve – postopek vzpostavitve etažne lastnine
Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.
S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
ZOPNI člen 26, 26/1, 28, 28/2, 34, 34/3, 53, 53/3. ZIZ člen 278, 278/2.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje - ustavitev postopka zavarovanja
Določba drugega odstavka 278. člena ZIZ se nanaša na primere, ko se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, spremenijo po izdaji le-te. Sprememba pa mora biti takšna, da začasna odredba ni več potrebna. Okoliščine, ki sta jih toženca navedla v utemeljitev svojih predlogov za ustavitev postopka zavarovanja, so obstajale že ob izdaji sklepa o podaljšanju oziroma odreditvi začasnega zavarovanja v pravdnem postopku, le toženca sta zanje izvedela, kot to trdita, šele po izdaji le-tega.
Namen začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora je v zavarovanju zahtevka za odvzem tega premoženja vse do pravnomočne odločitve o takšnem zahtevku.
pripoznava dolga – demenca – terjatev do zapuščine – kognitivna motnja – sposobnost oblikovanja poslovne volje – nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca
Zgolj nestrinjanje z izvidom in mnenjem izvedenca oziroma dejstvo, da mnenje sodnega izvedenca ne ustreza pričakovanju tožnika, ni razlog za postavitev drugega izvedenca.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče utemeljeno zaključilo, da pokojna ob podpisu sporne izjave ni bila sposobna za razsojanje in ni razumela njenega pomena in vsebine oziroma pravnih posledic, ki jih takšna izjava povzroči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
Ni prišlo do zakonite subrogacije, zato na zavarovalnico vtoževana terjatev ni prešla. To pa pomeni, da je toženka zavezana plačati obveznost tožnici, ne pa zavarovalnici, ki je zahtevek za vnovčenje zavarovanja zavrnila.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
Če je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe v konkretnem primeru spoznalo verjetnost, da je bila pogodba o upravljanju toženi stranki pravilno odpovedana in da so etažni lastniki sporne stavbe sklenili po tem veljavno pogodbo z novim upravnikom (ki jo je posledično dolžan začeti izpolnjevati), so razlogi sklepa o zavrnitvi predloga zavarovanja z začasno odredbo v delu, v katerem sodišče zaključi, da zavarovanje ni potrebno, ker tožena stranka izpolnjuje pogodbo o upravljanju v sporni stavbi še naprej na enak način kot pred odpovedjo pogodbe, sami s sabo v nasprotju.
Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo je v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju.
Pritožnica ima tudi prav, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi, če bi predlagano začasno odredbo izdalo, prejudiciralo odločitev o vloženi tožbi, ne da bi upoštevalo trditve nasprotne stranke (tožene stranke). Če je sodišče ocenilo, da mora pred odločitvijo izvesti kontradiktoren postopek, bi ga moralo izvesti, ne pa iz tega razloga predlog zavrniti.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja – uporaba parkirnih mest – motilno dejanje – posest – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva
Res je, da za posest dveh parkirnih mest ni odločilno, da bi posestnika na njih ves čas imela parkirano svoje vozilo, vendar pa morata dokazati, da sta imela ves čas možnost točno določeni mesti za parkiranje uporabiti in da sta torej imela dejansko oblast nad stvarjo. Pogosto parkiranje na določenem mestu temu standardu ne zadosti.
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključnost, dostop stvari posestniku. S tem v zvezi mora sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali sta tožnika do motilnega dejanja, ki je predmet te pravde, izključila tretje osebe od souporabe parkirišč (kriterij izključnosti) in ali sta imela vselej, kadar sta to hotela, možnost parkirati na točno določenem mestu (kriterij dostopnosti), ali pa je mogoče v konkretnem primeru vendarle šlo za soposest tudi drugih uporabnikov stavbe in o izključni posesti tožnikov na mestih, ki sta predmet te pravde, ni mogoče govoriti.
Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na lestvi na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, da sporni prostori v prvem nadstropju ne predstavljajo stanovanja, tožnik zahteva ugotovitev dejstev, kar ne more biti predmet ugotovitvene tožbe in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbeni zahtevek.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.