priglasitev pravdnih stroškov – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – zavrženje zahteve – postopek vzpostavitve etažne lastnine
Vsi roki, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP, so zakonski, zato jih sodišče ne more podaljševati. Posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov. Prepozno zahtevo mora sodišče zavreči kot nedovoljeno.
S prejemom sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sta bila predlagatelja seznanjena, da je postopek zaključen, zato bi morala v roku 15 dni zahtevati povračilo stroškov postopka, ki so v zvezi s tem delom predloga nastali.
Tožnici ni mogoče odrekati pravice, da zahteva razvezo pogodbe o preužitku, čeprav je bila ta sestavni del dednega dogovora.
S tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP tožnica ne bi mogla doseči zahtevanega pravnega varstva, saj je predvidena za primere, ko je sodna poravnava bodisi materialnopravno neveljavna, ker je bila sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, bodisi pri njenem sklepanju niso bile izpolnjene izrecno naštete procesne predpostavke. Tožnica v tej pravdi ne zatrjuje, da je pri sklenitvi pogodbe o preužitku prišlo do napak, pač pa zatrjuje napake pri njenem izpolnjevanju.
Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.
odgovornost zavarovalnice – poškodba pri padcu – zdrs na mastnem madežu v kuhinji – nedopustnost ravnanja – dolžno ravnanje – soprispevek – opustitev dolžnega nadzora staršev
Toženkin ugovor, da je škoda nastala zaradi opustitve dolžnega nadzora tožničinih staršev, je neutemeljen. Tudi če bi toženki uspelo dokazati, da tožničin oče tožnice na obisku pri toženkinem zavarovancu ni dovolj skrbno nadzoroval in varoval, se toženka ne bi mogla niti delno razbremeniti svoje odgovornosti, da na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe povrne nastalo škodo.
Glede na vsebino pogodbeno prevzetih obveznosti je tožena stranka dolžna vrniti sorazmeren znesek prejetih sredstev, ki so bila namenjena spodbujanju primernih zaposlitev dolgotrajno brezposelnim osebam že zato, ker je prišlo do prenehanja zaposlitve obeh delavk pred iztekom 18 mesecev od dneva zaposlitve.
Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080139
OZ člen 16. ZPP člen 354, 356.
kupoprodajna pogodba – predmet kupoprodajne pogodbe – stanovanje – nesporazum o predmetu obveznosti – nasprotje v razlogih sodbe – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Pravno podlago za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku predstavlja določba 16. člena OZ, v skladu s katero se šteje, da pogodba ni sklenjena, če sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Gre za primere, ko iz samih izjav strank sicer ni mogoče razbrati, da gre za različno naravo, predmet ali podlago, a se to izkaže kasneje pri izpolnjevanju tega, kar naj bi bilo dogovorjeno.
Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezan na dodatno plačilo) zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.
izvedba naroka v nenavzočnosti stranke – kršitev pravice do izjave – opravičilo stranke – pritožbeni rok – začetek teka pritožbenega roka – napačen datum izdaje sodbe
Napačen datum izdaje sodbe v ničemer ne okrni položaja toženca, saj začetek teka pritožbenega roka ni vezan nanj, temveč na trenutek vročitve sodbe.
Da je vozilo, s katerim je bila povzročena prometna nesreča, v času nesreče upravljal toženec, je s pomočjo pravil logičnega mišljenja in splošnih življenjskih izkušenj mogoče sklepati iz znanih dejstev.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081624
URS člen 15, 39. EKČP člen 10. ZPP člen 124, 125, 125a, 224, 224/4.
izključitev javnosti na glavni obravnavi – razžalitev časti in dobrega imena – pravica do svobode izražanja – varstvo osebnostnih pravic – odgovorni urednik informativnega programa – dvom v korektnost dela pri pripravi oddaje – izjava na javni seji komisije državnega zbora – televizijski prenos
Pritožnik se ne more sklicevati na kršitev načela javnosti glavne obravnave, če ni ugovarjal zoper vsebino zapisnika o glavni obravnavi (124. in 125. člen ZPP), čeprav je to možnost imel ob podpisu zapisnika ter še kasneje po vročitvi prepisa zapisnika (125.a člen ZPP).
Toženec pri podaji izjave ni imel zaničevalnega namena in izjave ni podal z namenom očrniti tožnico oziroma njeno delo pred širšo javnostjo. Pri podajanju izjave ni ravnal hudo malomarno oziroma brezbrižno, kot je že zgoraj pojasnjeno, saj je imel že na podlagi prejetega SMS, vsaj glede bistvenega dela svoje izjave, opravičljive razloge, da je verjel v resničnost svojih trditev.
Poleg tega je dokazno breme na tožnici, ki bi morala dokazati, da je toženec zavestno in namerno zapisal neresnične žaljive trditve o njej oziroma da je pri tem ravnal brezbrižno, ne ozirajoč se na resničnost zapisanih trditev. Tega pa ni dokazala.
Tožnica kot novinarka in odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija v času podaje sporne izjave je absolutno javna oseba in zanjo velja, da je morala kot takšna na račun svoje vloge trpeti več kritike in hujše komentarje glede svojega dela, posebej še v primeru, ko je predmet kritike oddaja, v kateri je bila obravnavana tema, za katero je bil izražen velik interes javnosti, da se resničnost dogodkov (delovanje pripadnikov tedanje SDV) čimbolj in verodostojno razišče.
Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da predstavlja 26. 4. 2006 vložena tožba in postopek, voden v zadevi I P 374/2006, zavrnitev ponudbe za sklenitev prodajne pogodbe z 28. 12. 2005. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo tretjega odstavka 26. člena OZ. Gre za ponudbo, v kateri veljavnost ni določena. Če ponudnik ne določi roka za sprejem, je treba upoštevati ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba, dana odsotni osebi, veže toliko časa, kolikor je normalno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta prouči, o njej odloči in da odgovor o ponudbi prispe do ponudnika. Zaradi zavrnitve ponudbe ta neha veljati in ponudnik nanjo ni več vezan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084951
OZ člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
hipoteka – obstoj davčnega dolga – dejansko stanje – dokazovanje – dokazni predlog – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog tožnika s pridobitvijo podatkov od FURS-a neupravičeno opustilo. Pojasnilo sodišča, da je mogoče že na podlagi listinske dokumentacije, predložene s strani tožene stranke, sklepati o stanju dolga na dan sklenitve poravnave, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in kršitev tožnikove pravice do izjave ter pravice do enakopravnosti strank v postopku. Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze, se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. S takim ravnanjem, ki ga tožnik utemeljeno graja, je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršba na denarno terjatev - izvršba na pokojnino - ustavitev izvršbe - rubljivi prejemki - letni dodatek za rekreacijo
Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085942
ZST-1 člen 31. ZPP člen 11, 44, 44/2. OZ člen 104.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – sodna določitev vrednosti – zloraba procesnih pravic – vročitev vabila na narok – izpolnitev obveznosti
Zapor oz. pripor ne predstavljata višje sile, marveč gre za okoliščine na strani toženca. Četudi bi sodišče preverjalo, kje se toženec nahaja, to na končni izid postopka ne bi imelo vpliva. Vabilo na narok je bilo tožencu pravilno vročeno, odločitev, ali se mu bo odzval, pa je bila tudi na njem, saj ni zatrjeval, da mu je bila udeležba onemogočena.
Dejstvo, da se toženec nahaja v zaporu oz. priporu, samo po sebi še ne pomeni, da s pogodbo sprejete obveznosti ne more izpolniti.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085926
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 214, 214/4.
začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – premoženjska razmerja med zakonci – izvenzakonska skupnost – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – trditveno in dokazno breme – vlaganje v nepremičnino – splošno znana dejstva – kotiranje vrednostnih papirjev na borzi
O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča sodišče v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne.
Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.
V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke.
ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1. ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/4, 153, 153/3, 180, 180/1, 183, 300, 339, 339/1.
obseg skupnega premoženja – velikost deležev – domneva o enakem deležu zakoncev na skupnem premoženju – skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opustitev obrazložitve zavrnitve dokazov – kršitev pravice do obravnavanja v postopku – dopolnitev tožbe
Zaradi zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da sta deleža zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev (prvi odstavek 12. člena ZZZDR) na njunem skupnem premoženju enaka, bi lahko bil vprašljiv pravni interes za tožbo v delu, kjer tožnica zahteva (zgolj) polovični delež na spornem skupnem premoženju. Ker pa toženec tožnici na skupnem premoženju priznava samo delež v višini 1/10, kar pomeni, da nasprotuje prej navedeni zakonski domnevi, tožbe v zvezi z navedenim zahtevkom ni mogoče zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075869
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/4, 216, 216/1. ZPP člen 337, 337/1.
prisilna poravnava – nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve – pritožbena novota – ugovorni razlog – utesnitev izvršbe
Trditve o delnem plačilu po svoji vsebini ne predstavljajo zatrjevanja dejstva, ki bi ga moralo upoštevati višje sodišče v pritožbenem postopku in ki bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o utesnitvi izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave kot posledice potrjene prisilne poravnave. Trditve o delnem prenehanju terjatve zaradi plačila predstavljajo ugovorni razlog, o ugovoru pa odloča sodišče prve stopnje.