ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080179
ZPP člen 2, 8, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
razmerje z mednarodnim elementom – prometna nesreča v Republiki Hrvaški - pravo, ki ga je treba uporabiti – hrvaško pravo – odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške – premoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vezanost na tožbeni zahtevek – prosta dokazna ocena
ZPP uzakonja načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP), kar pomeni, da ni predpisano, s kakšnim dokazom lahko stranka dokazuje določeno dejstvo, niti ni vnaprej določena formalna dokazna moč posameznega dokaza, temveč sodišče dokaze presoja prosto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085944
OZ člen 619. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – plačilo dolga – pasivna legitimacija – solastnik nepremičnine – naročnik del – prekluzija
V skladu s 619. členom OZ se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Da toženec ni bil naročnik zidarskih del, je sodišče ugotovilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank ter prič, ki so vse skladno izpovedale, da je bil naročnik del toženčev sin.
Dela je dolžan plačati naročnik del in ne morda nadzornik del oziroma (so)lastnik objekta.
Če je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe v konkretnem primeru spoznalo verjetnost, da je bila pogodba o upravljanju toženi stranki pravilno odpovedana in da so etažni lastniki sporne stavbe sklenili po tem veljavno pogodbo z novim upravnikom (ki jo je posledično dolžan začeti izpolnjevati), so razlogi sklepa o zavrnitvi predloga zavarovanja z začasno odredbo v delu, v katerem sodišče zaključi, da zavarovanje ni potrebno, ker tožena stranka izpolnjuje pogodbo o upravljanju v sporni stavbi še naprej na enak način kot pred odpovedjo pogodbe, sami s sabo v nasprotju.
Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo je v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju.
Pritožnica ima tudi prav, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi, če bi predlagano začasno odredbo izdalo, prejudiciralo odločitev o vloženi tožbi, ne da bi upoštevalo trditve nasprotne stranke (tožene stranke). Če je sodišče ocenilo, da mora pred odločitvijo izvesti kontradiktoren postopek, bi ga moralo izvesti, ne pa iz tega razloga predlog zavrniti.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085942
ZST-1 člen 31. ZPP člen 11, 44, 44/2. OZ člen 104.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – sodna določitev vrednosti – zloraba procesnih pravic – vročitev vabila na narok – izpolnitev obveznosti
Zapor oz. pripor ne predstavljata višje sile, marveč gre za okoliščine na strani toženca. Četudi bi sodišče preverjalo, kje se toženec nahaja, to na končni izid postopka ne bi imelo vpliva. Vabilo na narok je bilo tožencu pravilno vročeno, odločitev, ali se mu bo odzval, pa je bila tudi na njem, saj ni zatrjeval, da mu je bila udeležba onemogočena.
Dejstvo, da se toženec nahaja v zaporu oz. priporu, samo po sebi še ne pomeni, da s pogodbo sprejete obveznosti ne more izpolniti.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
ZIZ člen 9, 9/1. ZPP člen 105b, 105b/1, 105b/3, 335, 336.
vloga – pisna vloga – vloga v elektronski obliki – podpis vloge – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – nepopolna vloga – nepopolna pritožba – postopek s pritožbo – takojšnje zavrženje pritožbe
Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, sicer vloga ni popolna.
Z maksimalno hipoteko so bile zavarovane le terjatve, ki bi nastale na podlagi Pogodbe 2008 (oziroma pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje te pogodbe). Bistvo maksimalne hipoteke je v tem, da se z njo zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve maksimalne hipoteke še ni določena, vendar je treba upoštevati, da sta stranki s Sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice z dne 8. 3. 2010, s katerim sta ustanovili maksimalno hipoteko, določili okvir, za katere terjatve velja zastavna pravica.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075869
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/4, 216, 216/1. ZPP člen 337, 337/1.
prisilna poravnava – nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve – pritožbena novota – ugovorni razlog – utesnitev izvršbe
Trditve o delnem plačilu po svoji vsebini ne predstavljajo zatrjevanja dejstva, ki bi ga moralo upoštevati višje sodišče v pritožbenem postopku in ki bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o utesnitvi izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave kot posledice potrjene prisilne poravnave. Trditve o delnem prenehanju terjatve zaradi plačila predstavljajo ugovorni razlog, o ugovoru pa odloča sodišče prve stopnje.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085926
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 214, 214/4.
začasna odredba – predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – zavarovanje nedenarne terjatve – premoženjska razmerja med zakonci – izvenzakonska skupnost – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – trditveno in dokazno breme – vlaganje v nepremičnino – splošno znana dejstva – kotiranje vrednostnih papirjev na borzi
O predlogu za izdajo začasne odredbe, o izdaji katere odloča sodišče pred vročitvijo predloga nasprotni stranki in brez naroka, odloča sodišče v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo tožeča stranka ponudi v predlogu. Če iz predloga sledi verjetnost obstoja predpostavk za izdajo začasne odredbe in je predlagano ustrezno sredstvo zavarovanja, predlogu ugodi in izda predlagani sklep, sicer predlog zavrne.
Za standard splošno znanega dejstva je potrebna širša notornost. Znano mora biti širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, oziroma pretežni večini vseh odraslih članov družbe ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj. Časovni okvir kotiranja (določenih) vrednostnih papirjev na borzi ne ustreza standardu splošno znanega dejstva.
V posameznih bolj zapletenih primerih ni izključeno, da se ocenjuje zgolj verjetnost celote trditev ene in druge stranke.
Nepravilno je stališče, da pogodbenika zamudnih obresti, s tem pa tudi načina njihovega obračunavanja, ne bi mogla dogovoriti drugače od predpisanih z zakonom.
Toženec je kot porok in plačnik terjatve, zaradi zamude pri njenem plačilu, dolžan plačati tudi iztoževane, do vložitve predloga za izvršbo natekle, obresti. Glavnica (kapitalizirane obresti) se obrestuje od vložitve predloga za izvršbo dalje, ker je tožena stranka od tedaj dalje s plačilom v zamudi.
sodna taksa – obrazložen ugovor – sklep o ugovoru – določitev pristojnosti pravdnega sodišča – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog
S pritožbo upnik ni izpodbijal odločitve o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč le odločitev o določitvi sodišča, ki bo zadevo po nesporni (in pravnomočni) ugotovitvi, da je bil ugovor obrazložen, obravnavalo v pravdnem postopku. Ne glede na to, da sta bili obe odločitvi, torej odločitev o ugovoru in določitev pristojnega pravdnega sodišča, sprejeti v istem sklepu, ni mogoče slediti stališču, da pritožba zgolj zoper odločitev o pristojnosti pravdnega sodišča predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi v celoti. Posledično pritožba pravilno opozarja, da je sodna taksa po tar. št. 4031 ZST-1 odmerjena napačno in je treba uporabiti tar. št. 30010 ZST-1, ki določa sodno takso v višini 33,00 EUR za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000822
ZKP člen 372, 372-6, 407, 407/1, 407/1-1. KZ-1 člen 55, 55/1, 56, 56/1.
neprava obnova kazenskega postopka - uporaba kazenskega zakona - združitev kazni zapora - časovna veljavnost kazenskega zakona - izrek enotne kazni - odmera enotne kazni - kršitev kazenskega zakona - vštevanje pripora in prejšnje kazni
Glede časovne uporabe kazenskega zakona v postopku neprave obnove po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP je ključen trenutek, ko so se stekli pogoji za izrek enotne kazni (ko je storjenih več kaznivih dejanj), in ne, ko so se stekli pogoji za nepravo obnovo.
ZZZDR člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
roditeljska pravica – odvzem roditeljske pravice – spolna zloraba otroka – pravica do izjave
Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.
Izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca je omejena na izjemne situacije. Kriterij za izdajo je zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084951
OZ člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
hipoteka – obstoj davčnega dolga – dejansko stanje – dokazovanje – dokazni predlog – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog tožnika s pridobitvijo podatkov od FURS-a neupravičeno opustilo. Pojasnilo sodišča, da je mogoče že na podlagi listinske dokumentacije, predložene s strani tožene stranke, sklepati o stanju dolga na dan sklenitve poravnave, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in kršitev tožnikove pravice do izjave ter pravice do enakopravnosti strank v postopku. Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze, se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. S takim ravnanjem, ki ga tožnik utemeljeno graja, je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074855
OZ člen 18, 18/1, 122, 122/2. ZPP člen 115, 115/1, 258, 258/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zaslišanje strank - izostanek stranke z naroka - prenos pogodbe - privolitev stranke v prenos pogodbe - konkludentna izjava volje - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonitega zastopnika tožene stranke povabilo na zaslišanje, vendar se le-ta, kljub opozorilu na posledice neopravičenega izostanka, ni odzval sodnemu vabilu. V takšnem primeru pa je opustitev predlaganega zaslišanja dopustna (drugi odstavek 258. člena ZPP), zato toženkina pravica do izvedbe dokaza z lastnim zaslišanjem ni bila kršena. Možnost, da bi jo sodišče zaslišalo, ji je bila ponujena, le izkoristila je ni.
Tožnik v odgovoru na pritožbo materialnopravno zmotno meni, da je delo na lestvi na višini 1,5 m nevarna dejavnost. Ni mogoče reči, da pri delu na lestvi na višini 1,5m, kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil, prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Tožnik se neutemeljeno sklicuje na namen pravil varnega dela in dejstvo, da je delo organiziral njegov svak. V konkretnem primeru je bila nevarnost posledica izključno nepravilnega dela oškodovanca, ki pred pričetkom dela ni preveril stabilnosti lestve. Utemeljenost tožbenega zahtevka je zato treba presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.
Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.
Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
pogodba o preužitku med zakoncema, sklenjena pred začetkom veljave OZ - ustna pogodba - odplačnost pogodbe - darilna pogodba
Če se upoštevajo določbe ZZZDR, ki nalagajo zakoncema dolžnost, da sta si dolžna medsebojno pomagati, je namen, zaradi katerega sta zakonca med seboj sklenila pogodbo o preužitku, povezan s posebnimi razlogi in okoliščinami, zaradi katerih zakonca skleneta med seboj takšno pogodbo. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni dokazala.