izvršba na denarno terjatev - izvršba na pokojnino - ustavitev izvršbe - rubljivi prejemki - letni dodatek za rekreacijo
Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.
Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.
Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Utemeljeno toženka opozarja na to, da njena odgovornost ni 100 %, temveč je omejena na zavarovalni delež 54,23 %. Čeprav etažni lastniki kot solastniki police na večstanovanjski stavbi odgovarjajo za škodo, ki je nastala tožnici, solidarno in bi tožnica lahko zahtevala plačilo celotne odškodnine od kateregakoli (enega ali več) izmed njih, pa to ne pomeni, da bi lahko zahtevala izpolnitev celotne obveznosti od zavarovalnice. Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, a njena obveznost ne more presegati zneska obveznosti, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Obveznost zavarovalnice je tako odvisna od pogodbenega dogovora med zavarovancem in zavarovalnico, ki lahko proti njemu in s tem tudi oškodovancu omeji svojo odgovornost z instituti, kot so na primer izvzetje kritja za določene rizike ali določen krog oseb, določitev zavarovalne vsote, do katere odgovarja, dogovor o odbitni franšizi, navedba zavarovalnega deleža, itn.
Ni prišlo do zakonite subrogacije, zato na zavarovalnico vtoževana terjatev ni prešla. To pa pomeni, da je toženka zavezana plačati obveznost tožnici, ne pa zavarovalnici, ki je zahtevek za vnovčenje zavarovanja zavrnila.
stroški postopka – načelo uspeha – uspeh v pravdi – povrnitev stroškov postopka – plačilo odvetniških storitev – potrebni stroški – sestava pritožbe – konferenca s stranko – nagrada za konferenco s stranko
Pri svoji oceni je sodišče upoštevalo zgolj višino tožničine terjatve, tako da je primerjalo zahtevani in prisojeni znesek, pri tem pa je prezrlo ostale okoliščine primera, ki po presoji pritožbenega sodišča terjajo oceno uspeha pravdnih strank tudi glede na sporno podlago tožbenega zahtevka. Ni namreč mogoče spregledati, da je bil pretežni del obravnavanja in dokazovanja namenjen ugovorom tožencev, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni.
USTAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080149
URS člen 25. OZ člen 86, 92. SPZ člen 132. ZPP člen 2, 7, 212.
sale and lease back - pogodba o finančnem leasingu - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - prepoved legis commissoriae - uveljavljanje ničnosti - neplačevanje obrokov leasinga - odstop od pogodbe - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - razpravno načelo - pasivna legitimacija
Pogodba (ali veriga pogodb) je v primeru, ko omogoča stranki, ki financira (leasingodajalec), da prejme stvar, ki je vredna več od zneska terjatve, financirana stranka (leasingojemalec) pa dokončno izgubi lastninsko pravico na stvari (predmetu leasinga), če ne izpolni svoje obveznosti, nična, če ne vsebuje določb, ki obvarujejo dolžnika pred zlorabo, ko bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085119
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106, 156, 156/1, 156/2, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorski honorar – kabelska retransmisija glasbenih del – male glasbene pravice – nezakonita uporaba zaščitenih glasbenih del – višina nadomestila – Tarifa 1998 – skupni sporazum – običajen honorar na trgu – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil avtorski honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del veljavno določen v Tarifi 1998, je v nadaljevanju sprejelo napačno materialnopravno izhodišče, ko je v nasprotju s prvim odstavkom 81. člena ZASP ugotavljalo, koliko bi znašal običajen honorar za uporabo glasbenih del na trgu. Slednje bi na podlagi 81. člena ZASP v zvezi s 168. členom ZASP prišlo v poštev zgolj tedaj, če honorar ne bi bil določen.
neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sklepčnost – tožbeni zahtevek
Da sodišče lahko ugodi njenemu zahtevku, mora stranka izkazati ne le svojo materialno-pravno upravičenost, ampak mora to tudi pravilno uveljavljati (torej postaviti ustrezen tožbeni zahtevek).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085942
ZST-1 člen 31. ZPP člen 11, 44, 44/2. OZ člen 104.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – sodna določitev vrednosti – zloraba procesnih pravic – vročitev vabila na narok – izpolnitev obveznosti
Zapor oz. pripor ne predstavljata višje sile, marveč gre za okoliščine na strani toženca. Četudi bi sodišče preverjalo, kje se toženec nahaja, to na končni izid postopka ne bi imelo vpliva. Vabilo na narok je bilo tožencu pravilno vročeno, odločitev, ali se mu bo odzval, pa je bila tudi na njem, saj ni zatrjeval, da mu je bila udeležba onemogočena.
Dejstvo, da se toženec nahaja v zaporu oz. priporu, samo po sebi še ne pomeni, da s pogodbo sprejete obveznosti ne more izpolniti.
Sodišče ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe zaradi izterjave sodnih penalov nima pravne podlage za upoštevanje morebitne nesorazmernosti med nedenarno obveznostjo dolžnice po izvršilnem naslovu in višino sodnih penalov, doseženo zaradi dalj časa trajajočega vztrajanja pri neizpolnitvi.
Zloraba pravic je lahko predmet odločanja v nadaljnjem postopku po dolžnikovem ugovoru.
ZFPPIPP člen 62, 62/1, 62/2, 65, 66, 71, 383, 383/2, 383/2-3, 392. ZPP člen 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja – dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev – ugovor – dodatni sklep o preizkusu terjatev – nedovoljena pritožba
Ker se pritožnik ni poslužil predpisanega postopka ugovora zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, tega ne more nadomestiti s pritožbo zoper dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Prva izvedenka se o določenem vprašanju (glede izmere stanovanja) ni opredelila oziroma povedala, da stanovanja ni premerila, ker to ni možno. Ker dela v tem delu ni opravila, je sodišče edino možno določilo drugega izvedenca, ki je izmero opravil.
ZIZ člen 189, 189/7. ZKZ člen 18, 19, 22, 22/2. ZUP člen 224.
zaščitena kmetija – prodaja – soglasje upravne enote – sklep o domiku
Izvršilna sodišča so pri izdaji sklepa o domiku vezana na izrek odločbe upravne enote. Če ta morebiti ni pravilna, izvršilno sodišče ne more samo odločiti drugače. Gre za upravni postopek in predlagatelj mora morebitne nepravilnosti pri izdaji upravne odločbe uveljavljati v upravnem postopku.
Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja – uporaba parkirnih mest – motilno dejanje – posest – postopek v pravdah zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva
Res je, da za posest dveh parkirnih mest ni odločilno, da bi posestnika na njih ves čas imela parkirano svoje vozilo, vendar pa morata dokazati, da sta imela ves čas možnost točno določeni mesti za parkiranje uporabiti in da sta torej imela dejansko oblast nad stvarjo. Pogosto parkiranje na določenem mestu temu standardu ne zadosti.
Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključnost, dostop stvari posestniku. S tem v zvezi mora sodišče v ponovljenem postopku ugotoviti, ali sta tožnika do motilnega dejanja, ki je predmet te pravde, izključila tretje osebe od souporabe parkirišč (kriterij izključnosti) in ali sta imela vselej, kadar sta to hotela, možnost parkirati na točno določenem mestu (kriterij dostopnosti), ali pa je mogoče v konkretnem primeru vendarle šlo za soposest tudi drugih uporabnikov stavbe in o izključni posesti tožnikov na mestih, ki sta predmet te pravde, ni mogoče govoriti.
Z maksimalno hipoteko so bile zavarovane le terjatve, ki bi nastale na podlagi Pogodbe 2008 (oziroma pogodb, ki bi predstavljale podaljšanje te pogodbe). Bistvo maksimalne hipoteke je v tem, da se z njo zavarujejo terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve maksimalne hipoteke še ni določena, vendar je treba upoštevati, da sta stranki s Sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice z dne 8. 3. 2010, s katerim sta ustanovili maksimalno hipoteko, določili okvir, za katere terjatve velja zastavna pravica.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080223
OZ člen 154, 154/4, 171, 171/1, 174, 174/1, 174/2, 299, 378. ZVCP člen 44, 44/1. ZOZP člen 20a, 20a/2. ZPP člen 8, 339, 339/1.
obvezno zavarovanje v prometu – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje avtomobila in motorja – solidarna odgovornost – škoda tretjega – sopotnik na motorju – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – renta – vzročna zveza – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti
V sporih, ko odškodnino uveljavlja tretji na podlagi četrtega odstavka 154. člena OZ je relevanten ugovor, da eden izmed imetnikov motornih vozil ni kriv za škodo. Oba imetnika motornih vozil morata odgovarjati vsaj deloma, da se lahko njuna obveznost določi kot solidarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO
VSL0084866
OZ člen 15, 55, 58, 18, 131, 147, 147/1, 239, 239/2, 240. ZPacP člen 20, 26, 26/5, 28, 37. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-1, 70-6, 254, 254/1, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca za delavca – zdravniški poseg – pojasnilna dolžnost – pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju – privolitev – privolitveni obrazec – medicinska napaka – pogodbena odškodninska odgovornost – deliktna odgovornost – kršitev dolžne skrbnosti – paraplegija – izvedensko mnenje – ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem – pravica do izjave – enako varstvo pravic
Sodišče lahko ponovi dokazovanje z drugim izvedencem tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.
Tožena stranka je zavarovancu dala možnost, da z dodatnim dogovorom (ki je vezan na dodatno plačilo) zavaruje odgovornost za takšno škodo, ki bi nastala tretjim osebam in ni zajeta v 1. tč. 1. člena Splošnih pogojev, vendar se zavarovanec za to možnost ni odločil.