nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – nadomestilo – škoda – škoda zaradi ustanovljene nujne poti – manjvrednost zemljišča – koristi zaradi nujne poti – nedovoljene pritožbene novote
Ob tem, da pritožba navedb o znatni prizadetosti uporabe in ogroženi varnosti stanovalcev ne uspe ustrezno konkretizirati (in še manj izkazati), velja poudariti, da se z izpodbijanim sklepom ne ustanavlja (vsem namenjena) javna pot, ampak (zgolj) nujna pot za potrebe parcele X.
Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
podaljšljivost roka – predlog za podaljšanje roka – opravičljiv razlog – prekluzija – rok za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja
Dejstvo, da je imela pooblaščenka tožeče stranke med tekom roka dva dni zaradi praznika zaprto pisarno in da je težje našla strokovno pomoč, v tem primeru ne more biti odločujoča. Številne pripombe tožeče stranke na izvedeniško mnenje in dopolnitev kažejo, da je tožeča stranka bila ves čas seznanjena z izvedeniškim mnenjem in odgovori izvedenca oziroma, da ni šlo za popolnoma novo materijo, na katero se tožeča stranka ni imela časa pripraviti.
Podaljšljivost roka ne pomeni, da je ta rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Res je rok podaljšljiv, vendar pa bi bilo podaljšanje treba predlagati pred potekom roka in podati razlog za podaljšanje, ki je relevanten. Vložitev predloga za podaljšanje tega roka ne prekine teka tega roka. Rok teče naprej in če sodišče predlogu za podaljšanje ne ugodi, se šteje, kot da predlog za podaljšanje sploh ni vložen.
Sodišče je na podlagi dohodkov pravdnih strank ugotovilo njune finančne sposobnosti in pravilno določilo preživninsko obveznost toženca ob upoštevanju, da je vsebinski kriterij za določitev višine preživnine v postopku odločanja o začasni odredbi nujno preživljanje, in ne ustrezen življenjski standard.
Z začasno odredbo se določi preživnina le za kritje otrokovih nujnih eksistenčnih potreb.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0085527
ZPSPP člen 28, 28/1, 28/1-2, 29. ZPP člen 13, 206, 212. OZ člen 311.
nalog za izpraznitev poslovnih prostorov – zamuda s plačilom najemnine – odstop od najemne pogodbe – prenehanje obveznosti plačila najemnine – pobot – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – trditveno in dokazno breme – nesubstanciran dokazni predlog
Po pravilnem odstopu od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, poznejše prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi izpolnitve, na veljavnost odstopa od pogodbe nima pravnih učinkov in tudi ni razlog za zavrnitev zahteve po izpraznitvi poslovnega prostora.
Tudi v primeru, če bi že bil v pravdi na plačilo najemnin tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi ugotovitve v pobot ugovarjane terjatve, taka odločitev ne bi imela nobenega vpliva na presojo utemeljenosti odstopa od najemne pogodbe in posledično tudi na presojo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo sodbe na podlagi izpraznitvenega naloga.
neveljavna oporoka – oporočna sposobnost – sklepčnost – tožbeni zahtevek
Da sodišče lahko ugodi njenemu zahtevku, mora stranka izkazati ne le svojo materialno-pravno upravičenost, ampak mora to tudi pravilno uveljavljati (torej postaviti ustrezen tožbeni zahtevek).
Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.
Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
Ker se pritožnica ni zavzemala za pridobitev dela, ki je po sklepu pripadel predlagatelju, posebna utemeljitev upravičenega interesa v sklepu ni bila potrebna.
Zgolj okoliščina, da je delitev nepremičnin predlagal predlagatelj, nasprotna udeleženka pa se je temu upirala, ne zadostuje za sklep, da je bila delitev izključno v predlagateljevem interesu.
Sodišče ni upoštevalo, da je tožnica uveljavljala (alternativno) kot drugi pogoj tudi okoliščine iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj trdi, da je stališče prvega sodišča, ki se sklicuje na 37. člen SPZ, materialnopravno zmotno, ker se lahko z začasno odredbo omeji lastnikovo razpolaganje s premoženjem, če se lahko le na ta način omogoči upniku, da uveljavlja (realizira) svoje terjatve do dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075869
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZFPPIPP člen 212, 212/1, 212/4, 216, 216/1. ZPP člen 337, 337/1.
prisilna poravnava – nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve – pritožbena novota – ugovorni razlog – utesnitev izvršbe
Trditve o delnem plačilu po svoji vsebini ne predstavljajo zatrjevanja dejstva, ki bi ga moralo upoštevati višje sodišče v pritožbenem postopku in ki bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve o utesnitvi izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave kot posledice potrjene prisilne poravnave. Trditve o delnem prenehanju terjatve zaradi plačila predstavljajo ugovorni razlog, o ugovoru pa odloča sodišče prve stopnje.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – vezanost pravdnega sodišča na kazensko zavrnilno sodbo – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku – položaj izvedenca – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Pri zavrnilni kazenski sodbi tudi sicer ne gre za meritorno odločitev o (ne)obstoju kaznivega dejanja, ampak sodbo izdano iz procesnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zato v tem postopku lahko in moralo presojati, ali obstoji civilna odgovornost toženca za škodo, ki je nastala v prometni nesreči.
Glede na to, da tožnica v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ni sodelovala, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mnenja izvedenca B. B. ni upoštevalo kot dokaz. Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je bistveno, da tožnica, ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno. Je pa sodišče prve stopnje bilo dolžno trditve, ki so bile dane s ciljem vzbuditi dvom v pravilnost (v tem postopku) izdelanega mnenja dr. D. D., obravnavati in se do njih, ko je to mnenje ocenjevalo, opredeliti. Ker tega ni storilo, je poseglo v pravico toženca do izjave.
ZZZDR člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
roditeljska pravica – odvzem roditeljske pravice – spolna zloraba otroka – pravica do izjave
Spolna zloraba otroka je zagotovo ena izmed najhujših in zavrženih oblik nasilja nad otrokom in za otroka predstavlja nepopravljivo škodo. V kolikor je izvršitelj roditelj, ta predstavlja razlog za odvzem roditeljske pravice.
kazniva dejanja zoper javni red in mir – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – priznanje krivde – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – pravna opredelitev dejanja – stek kaznivih dejanj – izvršitev temeljne, privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja – posamezno strelno orožje – manjša količina streliva – nevarnost za ljudi in premoženje – izrek kazenske sankcije – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin – kazniva dejanja zoper življenje in telo – umor – zahrbten način – koristoljubnost – premoženjski motiv – dokazna ocena – posredni dokazi (indici) – sklenjen krog indicev – gotovost oziroma prepričanje o krivdi – razumni dvom – in dubio pro reo – ogled kraja kaznivega dejanja – kontaminacija kraja – biološki sledovi – analiza DNK profilov – donorstvo in čas nastanka biološkega materiala – navzočnost na kraju dejanja – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izvedensko delo forenzične stroke – postavitev novega izvedenca – kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – preslepitev oškodovanca – civilnopravno razmerje – neizpolnitev pogodbe – oprostilna sodba – izrek – razlog za oprostitev obtožbe – odločba o stroških kazenskega postopka glede obsodilnega in oprostilnega dela sodbe – skupni stroški – delna ugoditev pritožbama – delna sprememba sodbe
Naziranje sodišča prve stopnje, ki je obtoženčevo pridobitev in hrambo orožja ter eksploziva pravno opredelilo kot dve kaznivi dejanji po 307. členu KZ-1B v pravem steku, nima opore v materialnopravni teoriji ali judikaturi precedenčnega sodišča.
V posledici odsotnosti neposrednih obremenilnih dokazov in t.i. sklenjenega kroga posrednih dokazov (indicev), da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje umora, ga je v dvomu ter ob upoštevanju pravila in dubio pro reo treba oprostiti obtožbe.
Opis dejanja ne konkretizira (substancira) zakonskega znaka lažnega prikazovanja ali prikrivanja dejanskih okoliščin in posledično preslepitvenega namena obtoženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju goljufije podan ob sklenitvi posla z oškodovancem.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023080
ZNP člen 126. ZPP člen 151, 151/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/3. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Delež iz naslova skupnega premoženja mora biti torej konkretiziran in posledično dokazan, če gre za višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem denacionalizacijskem upravičencu pravnomočno končan (v obravnavanem primeru je z izpodbijanim sklepom zgolj prekinjen) in v njem ni bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja, zapuščinsko sodišče glede slednjega uvede nov zapuščinski postopek, v katerem odloči z novim sklepom o dedovanju.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023123
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala le pri tem, da tožnici, zaradi pomanjkljivo opravljenega dela, ni dolžna ničesar plačati. Trditev v zvezi s katero izmed zakonsko predvidenih sankcij za kršitev pogodbe, ni podala. Ni zatrjevala, da bi odstopila od pogodbe, niti konkretizirala koliko manj je opravljeno delo tožnice vredno, v kolikor je toženka napako odpravila na račun tožnice, oziroma v kolikor toženka zahteva znižanje plačila. Šele v pritožbi prvič (nekonkretizirano) nakaže, da je morala v novembru 2014 angažirati drugega podjemnika, da je opravil manjkajoče obračune in vzpostavil davčno pravilno stanje tudi za mesec maj 2014, vendar so te trditve prepozne (pa tudi nekonkretizirane).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004586
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - vabljenje storilca
Storilec je tisti, ki mora poskrbeti, da naložene obveznosti opravi uspešno znotraj preizkusne dobe oziroma v roku, ki ga naloži sodišče. V kolikor tega ne stori, mu je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Le v izjemnih primerih, če bi bilo izkazano, da storilec iz objektivnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel opraviti naložene obveznosti, bi lahko sodišče postopalo drugače. Nepravilnosti pri poslovanju izvajalcev rehabilitacijskih programov v zvezi z vabljenjem storilca na udeležbo v edukacijskih delavnicah ne predstavljajo opravičljivega razloga za neudeležbo v delavnicah, saj neizpolnitev teh obveznosti ni posledica (zgolj) nepravilnosti pri poslovanju pristojnih organov, temveč (tudi) storilčeve malomarnosti in neskrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako ni mogoče šteti, da bi bili izkazani objektivni razlogi, zaradi katerih storilec ni mogel pravočasno izpolniti naložene obveznosti.
pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek.
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
V določilu prvega, drugega in tretjega odstavka 48. člena ZDZdr je določeno, da sodišče ugotavlja pogoje po 39. členu ZDZdr, to je za sprejem na zdravljenje brez privolitve - prvi odstavek, po 75. členu ZDZdr za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - drugi odstavek in po 80. členu ZDZdr nadzorovano obravnavo - tretji odstavek.
To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje poleg pogojev iz 39. člena ZDZdr ugotavljati tudi pogoje iz 75. in 80. člena ZDZdr in šele, če ti pogoji ne obstajajo izdati sklep o odpustitvi pridržane osebe. iz zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072581
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/1-4. ZGD-1 člen 592. ZPP člen 285.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – dopustna sredstva zavarovanja – zavarovanje terjatvene pravice – terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja – varstvo upnikov družb pri pripojitvi – obstoj nevarnosti otežene uveljavitve terjatve – objektivna nevarnost – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Predlog za zavarovanje nedenarne terjatve je bil z izvršilnim sredstvom denarne kazni neutemeljen že iz razloga, ker tako sredstvo zavarovanja pri predlagani začasni odredbi ni dopustno. Denarna kazen kot sredstvo zavarovanja je dopustna pri začasni odredbi iz 3. točke 273. člena ZIZ.
Terjatev iz 592. člena ZGD-1 je tako imenovana terjatvena pravica (terjatev na vzpostavitev primernega zavarovanja) in se razlikuje od kavzalne terjatve, to je terjatve, za katero je upnik zavarovanje sploh zahteval. Terjatvena pravica je po svoji pravni naravi nedenarna terjatev, dolžnik pa jo izpolni s tem, da zagotovi ustrezno zavarovanje (ustanovitev zastavne pravice na premoženju). Zanjo veljajo vsa splošna pravila, vključno z možnostjo zavarovanja z začasno odredbo, na način in pod pogoji iz ZIZ. Eden od pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve je tudi, da bi bila njena uveljavitev kasneje onemogočena ali vsaj znatno otežena.
Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je opredeljena objektivno, to pa pomeni, da razloge za ogroženo uveljavitev ni nujno iskati zgolj v dolžnikovem ravnanju, temveč lahko izhajajo iz katerega koli vzroka (dolžnikovega ravnanja, zunanjega vzroka ali celo iz stvari same). Bistvo objektivnosti je, da so možne različne poti (načini oziroma viri) ogrožanja uveljavitve nedenarne terjatve, ki same po sebi nujno ne izhajajo iz dolžnikovega ravnanja, lahko pa.
Zahteva po konkretizaciji predpostavke iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ daje zelo podobne rezultate kot presojanje istovrstnih dejanskih stanov po drugem odstavku 270. člena ZIZ. Zlasti takrat, ko že sam predlagatelj za obstoj tega zakonskega pogoja zatrjuje, da bo nevarnost podana zaradi nakazanih subjektivnih okoliščin na strani toženca.
Trditveno breme obstoja nevarnosti otežene uveljavitve terjatve je bilo vsekakor na tožnici, ta pa je to nevarnost utemeljevala predvsem s toženkinim subjektivnim ravnanjem, pri čemer so vse zatrjevane okoliščine stare, medtem ko trenutne (aktualne) razmere, vključno s toženkino zmožnostjo izpolnjevati dolgoročne in kratkoročne obveznosti (zmožnost servisiranja dolga), ne kažejo na to, da bo uveljavitev pritožničine nedenarne terjatve otežena.
Materialno procesno vodstvo je procesno dejanje sodišča, katerega namen je prispevati k zgradbi končne sodbe. Je tipičen institut pravdnega postopka in se v postopku zavarovanja z začasno odredbo uporablja le smiselno.