pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek.
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
Ker je obtoženec kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243 člena KZ-1 storil z dvema različnima izvršitvenima oblikama v različnih časovnih okvirih in ker ni v dejstvenem opisu konkretizacije iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ravnanja obtoženca ni mogoče opredeliti niti kot eno kaznivo dejanje, pa tudi ne kot nadaljevano kaznivo dejanje.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4, 296, 296/5, 301, 301/4.
pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – zakonski pobot – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – domneva o umiku dajatvenega tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova izpolnitve obveznosti po sklenjeni gradbeni pogodbi, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko. Prav tako pa je ugotovilo tudi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke zaradi neupravičeno preveč zaračunanih del, torej terjatve iz naslova neupravičene obogatitve, ki je prav tako nastala pred začetkom stečajnega postopka. Navedena pravno relevantna dejstva terjajo uporabo določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP, po kateri se terjatvi ob začetku stečajnega postopka pobotata. Tako je določena izjema od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu vseh nezavarovanih terjatev, saj zaradi pobota upnik, ki je hkrati dolžnik stečajnega dolžnika, doseže plačilo celotnega in ne le sorazmernega zneska svoje terjatve. Nepravično bi namreč bilo, če bi se upniku naložilo plačilo stečajnemu dolžniku, ki je upniku hkrati tudi vzajemno dolžan.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 98. ZIZ člen 162, 163, 167, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo služnostnih pravic - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.
Ker torej določba šestega odstavka 95. člena ZKP sodišču ne dopušča, da bi obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, obsojenka pa v aktualni pritožbi niti ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da je stroške privedbe na glavno obravnavo 10. 4. 2014 povzročila po svoji krivdi, ampak se sklicuje le na slabo premoženjsko stanje in moževo bolezen, njenemu pritožbenem predlogu, da se jo plačila krivdno povzročenih stroškov oprosti oziroma, da se ti krijejo iz naslova brezplačne pravne pomoči, ni mogoče slediti.
Toženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala le pri tem, da tožnici, zaradi pomanjkljivo opravljenega dela, ni dolžna ničesar plačati. Trditev v zvezi s katero izmed zakonsko predvidenih sankcij za kršitev pogodbe, ni podala. Ni zatrjevala, da bi odstopila od pogodbe, niti konkretizirala koliko manj je opravljeno delo tožnice vredno, v kolikor je toženka napako odpravila na račun tožnice, oziroma v kolikor toženka zahteva znižanje plačila. Šele v pritožbi prvič (nekonkretizirano) nakaže, da je morala v novembru 2014 angažirati drugega podjemnika, da je opravil manjkajoče obračune in vzpostavil davčno pravilno stanje tudi za mesec maj 2014, vendar so te trditve prepozne (pa tudi nekonkretizirane).
stroški kazenskega postopka - stroški vročanja po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku - stroški nastali po krivdi
Sodišče druge stopnje je namreč zaključilo, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbo drugega odstavka 94. člena ZKP, ko je o krivdnih stroških obsojenca, ki je bil k plačilu vseh stroškov kazenskega postopka zavezan že s pravnomočno sodbo z dne 26. 8. 2014, opr. št. I K 2185/2012, odločalo še s posebnim sklepom.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004586
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - vabljenje storilca
Storilec je tisti, ki mora poskrbeti, da naložene obveznosti opravi uspešno znotraj preizkusne dobe oziroma v roku, ki ga naloži sodišče. V kolikor tega ne stori, mu je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Le v izjemnih primerih, če bi bilo izkazano, da storilec iz objektivnih razlogov, torej iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel opraviti naložene obveznosti, bi lahko sodišče postopalo drugače. Nepravilnosti pri poslovanju izvajalcev rehabilitacijskih programov v zvezi z vabljenjem storilca na udeležbo v edukacijskih delavnicah ne predstavljajo opravičljivega razloga za neudeležbo v delavnicah, saj neizpolnitev teh obveznosti ni posledica (zgolj) nepravilnosti pri poslovanju pristojnih organov, temveč (tudi) storilčeve malomarnosti in neskrbnosti pri izpolnjevanju obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako ni mogoče šteti, da bi bili izkazani objektivni razlogi, zaradi katerih storilec ni mogel pravočasno izpolniti naložene obveznosti.
goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin
Lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin mora biti konkretizirano, zato sama trditev, da se je „obdolženka zlagala, da bo posojeni znesek vrnila v roku enega leta,“ ni zadostno za razmejitev med kazensko in civilno goljufijo.
postopek odpusta obveznosti – namen instituta odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti
Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo, ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne.
Osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje.
Zgolj prvi toženec je namreč tisti, ki je bil na temelju posojilne pogodbe z zapustnikom v obligacijskem odnosu, zato je zgolj prvega toženca kot dolžnika iz tega obveznostnega razmerja mogoče zavezati k povrnitvi dolžnega zneska posojila v zapuščino po pokojnem posojilodajalcu (574. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00015461
OZ člen 73, 73/3, 190, 346. ZDR člen 18, 18/3.
individualna pogodba o zaposlitvi - zastopanje delodajalca - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
O zastopanju delodajalca je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 18. člena tedaj veljavnega ZDR. Slednji res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa ga je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. To pa pomeni, da toženka kot direktorica delodajalca pri sklepanju pogodbe z dne 23.11.2007 ni bila upravičena zastopati delodajalca in (sama) s seboj (kot delojemalko) skleniti navedene pogodbe o izplačilu akontacije na obračun plače po individualni pogodbi. Ker tožeča stranka, kot edina družbenica toženkinega delodajalca te pogodbe ni odobrila, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ), kar pomeni, da je toženka za vtoževani znsek neupravičeno obogatena, saj ga je prejela brez pravne podlage in ga je zato dolžan vrniti (190.člen OZ).
kazniva dejanja zoper javni red in mir – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – priznanje krivde – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – pravna opredelitev dejanja – stek kaznivih dejanj – izvršitev temeljne, privilegirane in kvalificirane oblike kaznivega dejanja – posamezno strelno orožje – manjša količina streliva – nevarnost za ljudi in premoženje – izrek kazenske sankcije – vrednotenje obteževalnih in olajševalnih okoliščin – kazniva dejanja zoper življenje in telo – umor – zahrbten način – koristoljubnost – premoženjski motiv – dokazna ocena – posredni dokazi (indici) – sklenjen krog indicev – gotovost oziroma prepričanje o krivdi – razumni dvom – in dubio pro reo – ogled kraja kaznivega dejanja – kontaminacija kraja – biološki sledovi – analiza DNK profilov – donorstvo in čas nastanka biološkega materiala – navzočnost na kraju dejanja – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izvedensko delo forenzične stroke – postavitev novega izvedenca – kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin – preslepitev oškodovanca – civilnopravno razmerje – neizpolnitev pogodbe – oprostilna sodba – izrek – razlog za oprostitev obtožbe – odločba o stroških kazenskega postopka glede obsodilnega in oprostilnega dela sodbe – skupni stroški – delna ugoditev pritožbama – delna sprememba sodbe
Naziranje sodišča prve stopnje, ki je obtoženčevo pridobitev in hrambo orožja ter eksploziva pravno opredelilo kot dve kaznivi dejanji po 307. členu KZ-1B v pravem steku, nima opore v materialnopravni teoriji ali judikaturi precedenčnega sodišča.
V posledici odsotnosti neposrednih obremenilnih dokazov in t.i. sklenjenega kroga posrednih dokazov (indicev), da je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje umora, ga je v dvomu ter ob upoštevanju pravila in dubio pro reo treba oprostiti obtožbe.
Opis dejanja ne konkretizira (substancira) zakonskega znaka lažnega prikazovanja ali prikrivanja dejanskih okoliščin in posledično preslepitvenega namena obtoženca, ki mora biti pri kaznivem dejanju goljufije podan ob sklenitvi posla z oškodovancem.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072593
ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – izločitvena pravica – sočasno priznanje ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari – premoženje stečajnega dolžnika – napotitev na pravdo – zmotna uporaba materialnega prava
Ločitvena pravica lahko po zakonu obstaja le na premoženju stečajnega dolžnika, ne pa tudi na premoženju, na katerem ima kdo drug lastninsko pravico. Že zato bi bilo edino logično, da bi upravitelj, ki je pritožnici priznal izločitveno pravico, prerekal ločitveno pravico DUTB na isti nepremičnini. Upniki stečajnega dolžnika pač ne morejo biti v stečajnem postopku poplačani iz premoženja, ki ni v lasti dolžnika.
gospodarski spor – pristojnost za gospodarske spore
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo in obrazložilo, da gre za gospodarski spor, ker je tožeča stranka zavod, tožena pa samostojna podjetnica in gre za spor v zvezi z njeno dejavnostjo.
stroški postopka – stroški za zastopanje več strank – obveznost z več dolžniki ali upniki – deljive obveznosti – delitev obveznosti in terjatev
Nasprotnih udeležencev je dvajset in ti trpijo tudi svoje skupne stroške po enakih delih. Če sta jih zahtevala le dva izmed njih, sta upravičena do povračila le vsak svojega deleža.
Ker je iz spisa moč ugotoviti, da tožba tožencu ni bila vročena, poleg tega pa je sodišče v nadaljevanju postopka samo ugotovilo, da toženec ne živi na naslovu iz tožbe, je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti.
spor majhne vrednosti – izpolnitev pogodbene obveznosti – pogodba o štipendiranju – namen pogodbe – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti
Ne drži, da je sodišče neskrbnemu in nevestnemu protipogodbenemu ravnanju toženca nudilo sodno varstvo. V celoti pravilno je izhajalo iz namena pogodbe, ko je presojalo, kakšen je bil pomen predložitve posebnega potrdila o trajanju študijskega obiska glede na celotno pogodbeno obveznost toženca.
V zemljiškoknjižnem postopku, kjer se skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 31. členom ZNP smiselno uporablja ZPP, je v primeru, če je pritožba vložena po pooblaščencu, to lahko le odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi pritožbe, sicer sodišče pritožbo zavrže (prim. 87. člen ZPP), na kar je bil udeleženec opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.