ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072593
ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086162
URS člen 18. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-1, 25, 25/3, 82, 82/1, 82/1-2. KZ člen 115, 115/2.
odložitev izvršitve kazni zapora – razlogi za odložitev izvršitve kazni – zdravljenje, ki ni bolnišnično zdravljenje – zagotovitev potrebne zdravstvene oskrbe – mnenje posebne zdravniške komisije – tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni
Če se ugotovi, da Zavod za prestajanje kazni zapora zaradi zdravstvenega stanja obsojenca ne more zagotoviti kakovostne oskrbe, lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloži izvršitev kazni zapora iz razloga iz 2. točke prvega odstavka 82. člena v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZIKS-1 kot sui generis odložitvenim razlogom.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 98. ZIZ člen 162, 163, 167, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo služnostnih pravic - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.
Ker je obtoženec kaznivo dejanje ponarejanja denarja po prvem odstavku 243 člena KZ-1 storil z dvema različnima izvršitvenima oblikama v različnih časovnih okvirih in ker ni v dejstvenem opisu konkretizacije iz prvega odstavka 54. člena KZ-1, ravnanja obtoženca ni mogoče opredeliti niti kot eno kaznivo dejanje, pa tudi ne kot nadaljevano kaznivo dejanje.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/4, 296, 296/5, 301, 301/4.
pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – zakonski pobot – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve – domneva o umiku dajatvenega tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke iz naslova izpolnitve obveznosti po sklenjeni gradbeni pogodbi, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožečo stranko. Prav tako pa je ugotovilo tudi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke zaradi neupravičeno preveč zaračunanih del, torej terjatve iz naslova neupravičene obogatitve, ki je prav tako nastala pred začetkom stečajnega postopka. Navedena pravno relevantna dejstva terjajo uporabo določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP, po kateri se terjatvi ob začetku stečajnega postopka pobotata. Tako je določena izjema od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu vseh nezavarovanih terjatev, saj zaradi pobota upnik, ki je hkrati dolžnik stečajnega dolžnika, doseže plačilo celotnega in ne le sorazmernega zneska svoje terjatve. Nepravično bi namreč bilo, če bi se upniku naložilo plačilo stečajnemu dolžniku, ki je upniku hkrati tudi vzajemno dolžan.
Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.
Kadar je zapuščinski postopek po umrlem denacionalizacijskem upravičencu pravnomočno končan (v obravnavanem primeru je z izpodbijanim sklepom zgolj prekinjen) in v njem ni bilo odločeno o dedovanju denacionaliziranega premoženja, zapuščinsko sodišče glede slednjega uvede nov zapuščinski postopek, v katerem odloči z novim sklepom o dedovanju.
goljufija – opis kaznivega dejanja – zakonski znaki – lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin
Lažnivo prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin mora biti konkretizirano, zato sama trditev, da se je „obdolženka zlagala, da bo posojeni znesek vrnila v roku enega leta,“ ni zadostno za razmejitev med kazensko in civilno goljufijo.
pravočasnost predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - vpliv postopka poenostavljene prisilne poravnave na navedeni stečajni postopek.
Utemeljena je pritožbena navedba, da je dolžnik zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil prepozno. Prva vročitev, opravljena že v marcu 2016, je bila namreč pravilna. Zgolj zato, ker je sodišče prve stopnje (iz neznanega razloga) predlog in poziv vročalo ponovno, dolžnik ni pridobil novega roka za vložitev te zahteve.
Ker zahteva za odložitev odločanja ni bila pravočasna, ni podlage za prekinitev stečajnega postopka do odločitve o poenostavljeni prisilni poravnavi. 152. člen ZFPPIPP, ki ureja prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedenega postopka prisilne poravnave, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja, zato v zadevi ni pomembno, da se je nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave v zadevi St 000/2016.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00015461
OZ člen 73, 73/3, 190, 346. ZDR člen 18, 18/3.
individualna pogodba o zaposlitvi - zastopanje delodajalca - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve
O zastopanju delodajalca je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 18. člena tedaj veljavnega ZDR. Slednji res izrecno govori le o tem, kdo nastopa v imenu delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo, vendar pa ga je treba razlagati tako, da ureja zastopanje delodajalca v razmerju do poslovodne osebe tudi sicer. To pa pomeni, da toženka kot direktorica delodajalca pri sklepanju pogodbe z dne 23.11.2007 ni bila upravičena zastopati delodajalca in (sama) s seboj (kot delojemalko) skleniti navedene pogodbe o izplačilu akontacije na obračun plače po individualni pogodbi. Ker tožeča stranka, kot edina družbenica toženkinega delodajalca te pogodbe ni odobrila, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ), kar pomeni, da je toženka za vtoževani znsek neupravičeno obogatena, saj ga je prejela brez pravne podlage in ga je zato dolžan vrniti (190.člen OZ).
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti – skrajšanje preizkusnega obdobja – nova dejstva po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine iz 1. in 2. točke osmega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Zgolj prvi toženec je namreč tisti, ki je bil na temelju posojilne pogodbe z zapustnikom v obligacijskem odnosu, zato je zgolj prvega toženca kot dolžnika iz tega obveznostnega razmerja mogoče zavezati k povrnitvi dolžnega zneska posojila v zapuščino po pokojnem posojilodajalcu (574. člen OZ).
postopek odpusta obveznosti – namen instituta odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja – ugovor proti odpustu obveznosti
Ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem lahko sedaj dolžnik uveljavlja, da je preizkusno obdobje predolgo, ni pravno sredstvo zoper odločitve sodišča, ki so bile predhodno v zvezi z določitvijo preizkusnega obdobja že izdane in so pravnomočne.
Osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke tega člena. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti), nadalje pa še, da je le v izjemnih primerih mogoče dodatno skrajšati tudi predhodno določeno daljšo preizkusno dobo.
Namen instituta odpusta obveznosti ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, temveč vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023080
ZNP člen 126. ZPP člen 151, 151/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/3. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Delež iz naslova skupnega premoženja mora biti torej konkretiziran in posledično dokazan, če gre za višji delež od zakonsko domnevanega polovičnega
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023123
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
Ker je iz spisa moč ugotoviti, da tožba tožencu ni bila vročena, poleg tega pa je sodišče v nadaljevanju postopka samo ugotovilo, da toženec ne živi na naslovu iz tožbe, je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti.
spor majhne vrednosti – izpolnitev pogodbene obveznosti – pogodba o štipendiranju – namen pogodbe – neizpolnitev neznatnega dela obveznosti
Ne drži, da je sodišče neskrbnemu in nevestnemu protipogodbenemu ravnanju toženca nudilo sodno varstvo. V celoti pravilno je izhajalo iz namena pogodbe, ko je presojalo, kakšen je bil pomen predložitve posebnega potrdila o trajanju študijskega obiska glede na celotno pogodbeno obveznost toženca.
gospodarski spor – pristojnost za gospodarske spore
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo in obrazložilo, da gre za gospodarski spor, ker je tožeča stranka zavod, tožena pa samostojna podjetnica in gre za spor v zvezi z njeno dejavnostjo.
stroški postopka – stroški za zastopanje več strank – obveznost z več dolžniki ali upniki – deljive obveznosti – delitev obveznosti in terjatev
Nasprotnih udeležencev je dvajset in ti trpijo tudi svoje skupne stroške po enakih delih. Če sta jih zahtevala le dva izmed njih, sta upravičena do povračila le vsak svojega deleža.
V zemljiškoknjižnem postopku, kjer se skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 31. členom ZNP smiselno uporablja ZPP, je v primeru, če je pritožba vložena po pooblaščencu, to lahko le odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi pritožbe, sicer sodišče pritožbo zavrže (prim. 87. člen ZPP), na kar je bil udeleženec opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.