Že iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec krivo pričal v upravnem postopku, ko se je na Upravni enoti vodil postopek glede izdaje dovoljenja N.J. za stalno prebivanje in v tej smeri je sodišče prve stopnje dokazni postopek tudi izvajalo. Res sicer je, da je nato obdolženec v predmetnem kazenskem postopku drugače kot v upravnem postopku izpovedoval glede tega, kako pogosto je videval N.J.-ja, vendar to razhajanje ni bistvenega pomena.
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 213, 213/1, 214, 214/1, 214/2.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - trditveno in dokazno breme - priznanje dejstev
S trditvijo, ki je za eno stranko neugodna, lahko druga stranka, za katero pa je trditev koristna, res utemelji svoj zahtevek. Vendar takšno anticipirano (vnaprejšnje) priznanje učinkuje šele, če se nasprotna stranka nanj sklicuje.
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p., lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno.
Ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo “poleg do sedaj priglašenih stroškov” priglasila še stroške kilometrine, je to pomenilo, da ne soglaša z vračunanjem že plačanih pravdnih stroškov in tudi ne s pobotom terjatve, ki jo načeloma ima tožeča stranka do nje na račun plačanih ji pravdnih stroškov zaradi naknadno odpadle podlage. Ker tožena stranka ni soglašala z vračunanjem oziroma pobotanjem plačanih pravdnih stroškov, je sodišče prve stopnje njene celotne pravdne stroške pravilno ponovno odmerilo. Kako bo tožeča stranka dosegla vrnitev plačanega zneska zaradi odpadle podlage, pa je lahko stvar drugega postopka in ne te pravde.
Tožeča stranka ima od trenutka priglasitve pooblastila že pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pooblaščenko in sodišče prve stopnje bi moralo v nadaljevanju, ko je prejelo spis iz Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL, vročati vsa pisanja pooblaščenki.
Umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj, v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti, ko gre za gospodarski spor.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi morala tožena stranka za uporabo izjeme po prvem odstavku 104. člena SZ-1 kumulativno izpolnjevati tri pogoje: 1. posebej utemeljene okoliščine, 2. sprožen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči ter 3. obvestilo najemodajalca o vsem tem. Na toženi stranki je torej dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - neodplačno pravno dejanje - prekluzivni rok za vložitev izpodbojne tožbe - začetek teka prekluzivnega roka - izvedba razpolagalnega pravnega posla
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primeru, ko je sporno pravno dejanje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja in da to pri prenosu lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od njegovega vpisa v zemljiško knjigo in ne od sklenitve zavezovalnega pravnega posla (od sklenitve pogodbe), za kar se neutemeljeno zavzema tožena stranka (tako tudi sklep II Ips 1082/2008 in sklep VSL I Cp 986/2014). Pri tem je razpolagalno pravno dejanje dokončano z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Z vpisom plombe, ki ga je zemljiškoknjižno sodišče dolžno izvršiti najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega dne po vložitvi predloga za vknjižbo, postane to dejanje zaznavno tudi navzven,v razmerju do tretjih (tako tudi sklep II Ips 1082/2008).
stroški postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje - odvetniška tarifa - zagovor pravne in odgovorne osebe - pisni zagovor - odgovor na pritožbo
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so le-te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi zagovorniku glede na njegovo sodelovanje v postopku o prekršku pripadalo v skladu z OT, pri tem pa mora biti sodišče dosledno in restriktivno.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba tuje stvari
Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča lastništvo nepremičnin za odločitev v tem sporu niti ni odločilnega pomena. Odločilno je, kar pa med pravdnima strankama ni bilo sporno v postopku na prvi stopnji, da je tožena stranka uporabljala nepremičnine, ki niso bile njene, da je te dobila v uporabo od tožeče stranke in da za uporabo ni plačevala nikakršnega nadomestila. Zahtevek za plačilo uporabnine izhaja iz obligacijskega razmerja med pravdnima strankama in sicer kot tega uveljavlja tožeča stranka, iz razmerja neupravičene obogatitve. Po določbi 198. člena OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev (in je enaka določbi 219. člena ZOR) pa mora tisti, ki uporablja tujo stvar v svojo korist, lastniku oziroma tistemu, ki bi imel pravico do njene uporabe nadomestiti korist.
Po drugem odstavku 163. člena ZPP mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora specificirati vsaj opravljena odvetnikova dejanja in število točk oziroma specificirati opravljena dejanja in določno oziroma konkretizirano navesti zahtevane zneske. Ko je sodišče prve stopnje povzelo priglašena opravila v nagrado za postopek na prvi stopnji po tarifni št. 3100 ZOdvT, ni poseglo v toženčev zahtevek niti ga ni spreminjalo. Pravilno se je oprlo na točko 1 opombe 3 v tretjem delu ZOdvT, ki določa, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana zadevo. Ko je sodišče prve stopnje seštelo priglašene točke po OT in jih zmnožilo z vrednostjo točke 0,459 EUR, je to storilo zato, da je ugotovilo, kolikšen je zahtevek po višini, da ga ne bi preseglo z odločanjem na pravilni materialnopravni podlagi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2015 ustavilo postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo opravljena dejanja. Od tedaj lahko tožena stranka prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Ob takšnih in sicer ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo sodne takse za pritožbo 1.005,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0004564
ZGD-1 člen 667.
preoblikovanje s.p. v d.o.o. - sprememba stranke na aktivni strani
Tožena stranka v pritožbi ne navaja, da v pogodbi ne bi bila kot del prenesenega podjetja prvotne tožeče stranke zajeta vtoževana terjatev. Torej je terjatev kot del premoženja še vedno namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti in ni izgubila narave podjetniško organiziranega premoženja.
kreditna pogodba - stroški opominjanja - opomin pred tožbo
Po presoji sodišča druge stopnje je na podlagi Cenika kreditojemalcu mogoče zaračunati zgolj stroške za prvi in drugi opomin in opomin pred tožbo, torej največ znesek 162,00 EUR, za vsakršne višje stroške pa Cenik, na katerega se sklicuje tožeča stranka in nanj napotuje tudi Kreditna pogodba, ne daje nobene podlage. Banki res ni mogoče odreči pravice, da kreditojemalca, ki je v zamudi s plačilom obveznosti opominja na plačilo, tudi dvakrat mesečno in v trajanju več let, kakor v obravnavanem primeru, vendar mu sme v okviru stroškov opominjanja na podlagi Kreditne pogodbe zaračunati le tiste stroške, ki jih Cenik izrecno predvideva. Tako kot sta prvi in drugi opomin lahko samo prvi in drugi, torej skupaj dva, je lahko tudi opomin pred tožbo zgolj en sam. Če se tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po opominu pred tožbo ni odločila za izterjavo neplačane obveznosti s tožbo, pač pa je tožbo (oziroma predlog za izvršbo) vložila po več kot dveh letih, je to njena prosta odločitev, ne more pa banka služiti na račun kreditojemalca z zaračunavanjem stroškov, ki nimajo podlage ne v pogodbi in ne v zakonu. Sankcija za zamudo z izpolnitvijo obveznosti so zamudne obresti, ki jih tožeča stranka v tem postopku tudi uveljavlja in višina katerih, kot že obrazloženo, do vložitve tožbe znaša zgolj dobro četrtino zneska stroškov opominjanja.
izvršba na premičnine – neuspešen rubež – nevložitev predloga za ponovni rubež – ustavitev izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – čas, za katerega se izvršba odlaga
Odlog izvršbe je zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni (začasno) ustavitev izvršilnih dejanj. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v primeru neuspešnega prvega rubeža, pa pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica ustavitve izvršbe. Odlog izvršbe namreč ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi. Nasprotna razlaga bi pomenila, da lahko upnik, ki predlaga odlog izvršbe, vpliva na tek zakonskega roka, kar pa je v nasprotju z zakonsko ureditvijo teh rokov. Le v primeru, če bi upnica v roku podala predlog za ponovni rubež, bi bila izvršba lahko odložena za čas, kot ga v sicer predvideva ZIZ.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080165
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – uporaba specialnega predpisa – najemna pogodba za določen čas – prekluzija navajanja dejstev in predlaganja dokazov – nastanek prekluzije na podlagi zakona – opozorilo sodišča
Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določenega razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v tej zadevi.
Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, in se izjaviti o dejstvih in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na to je sodišče v rednem postopku ni dolžno posebej opozarjati, prekluzija nastane na podlagi samega zakona.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – paricijski rok – vezanost na tožbeni zahtevek – neupravičena obogatitev – neupravičena uporaba tuje stvari – uporabnina – stroški postopka
Skladno z določbo 458. člena ZPP je v sporih majhne vrednosti paricijski rok resda krajši in znaša 8 dni, vendar pa je tožeča stranka v tožbi sama zahtevala izpolnitev obveznosti (ki je v njenem interesu) v daljšem, 15-dnevnem roku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – možnoat nadaljevanja delovnega razmerja
Pri presoji, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank, ki se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve in vpliv le teh na medsebojno zaupanje oziroma, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. V nekaterih primerih je že narava ali teža dejanj kršitve pogodbenih in drugih obveznosti takšna, da lahko privede do (popolne) izgube zaupanja in s tem možnosti nadaljevanja delovnega razmerja. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se od zaposlenega na delovnem mestu blagajnik upravičeno pričakuje, da bo ravnal skrbno in v skladu z blagajniškimi navodili.
Ko se je tožnici (prodajalki) pripetila napaka pri obračunu blaga in je nastala blagajniška razlika, je, namesto da bi pustila blagajniško razliko kot ji je to izrecno odredila nadrejena delavka, izvedla sedem manevrov manipulacije blagajne (izenačevanje salda), kar pa je v navodilih o blagajniškem poslovanju pri toženi stranki strogo prepovedano. Tožnica je tako ravnala v nasprotju z določili blagajniškega priročnika in v nasprotju z ustnimi navodili nadrejene delavke. Gre za tako hudo kršitev, da s tožnico ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja in je tožena stranka upravičeno izgubila zaupanje v delo tožnice. Zato je bil podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 (obstoj utemeljenega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020790
ZASP člen 4, 4/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157a, 157a/1, 157e, 157f, 158, 158/1, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 176, 176/1, 176/2. OZ člen 131, 131/1, 190, 190/1. ZPP člen 2, 2/1, 212, 216, 353. Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij člen 4, 5.
avtorska pravica - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadomestilo za uporabo fonograma v radijskem programu - višina nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa Zavoda IPF - veljavnost - Svet za avtorsko pravo - primerno nadomestilo - odmera po prostem preudarku - dokazno breme - prihodki radijske postaje - prihodki iz radijske dejavnosti - odločba Sodišča Evropske unije (SEU)
Okoliščina (ne)sodelovanja kršitelja varovane pravice ni tista, na podlagi katere bi bilo dopustno razlikovati uporabnike. V relevantnem delu 79. in 80. točke obrazložitve sodbe v zadevi Hewlett Packard/Reprobel (C-572/13 z dne 12. 11. 2015) je tudi SEU zapisalo: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne". Stališče prvostopenjskega in pritožbenega sodišča je torej skladno tudi s sodbo SEU, ki se sicer nanaša na avtorsko pravico. Nacionalna sodišča so namreč tudi nacionalno zakonodajo, ki je primerljiva evropski pravni ureditvi, zavezana tolmačiti v skladu z načelom lojalne razlage. Ker je varstvo iz avtorskih in sorodnih pravic izenačeno (prim. drugi odstavek 4. člena ZASP), velja povzeto stališče SEU tudi za avtorski sorodne pravice.
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen nadomestilo za uporabo fonograma v TV programu
dopuščena revizija - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje avtorske pravice - nadomestilo za javno predvajanje fonogramov - višina nadomestila - tarifa - skupni sporazum - neupravičena pridobitev - civilna kazen - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije