ZPP člen 4, 4/1. ZIZ člen 11, 29a, 29a/1, 239, 272, 272/2.
začasna odredba za uveljavitev nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – izvedba naroka v postopku zavarovanja terjatve – načelo hitrosti
V postopku za izdajo začasne odredbe zakon obligatornosti naroka ne predvideva. Pri ocenjevanju smotrnosti izvedbe naroka mora sodišče spoštovati načelo hitrosti postopanja. V praksi je odločanje brez razpisanega naroka pravilo in ne izjema.
Pri odločanju o oprostitvi plačila socialnovarstvenih storitev je treba najprej ugotoviti, ali je zavezanec za plačilo storitev institucionalnega varstva morebiti nekdo, ki se je zavezal z izvršljivim pravnim naslovom oziroma s pravnim poslom. V tem primeru se njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitev. Če pa je zavezan plačevati oskrbo le delno ali zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot je zavezan z izvršilnim pravnim naslovom ali pravnim poslom. V primeru, da na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Iz sklenjenega dednega dogovora za A.A. obstajajo določene obveznosti, ki se nanašajo tudi na oskrbo tako glede stanovanja, kakor v okviru starosti in bolezni, kar je mogoče ovrednotiti in upoštevati pri plačilu institucionalnega varstva. Tožena stranka ni pravilno presodila narave dednega dogovora, kot izvršilnega naslova za obveznost A.A. pri plačilu institucionalnega varstva, zato je njena odločitev nezakonita.
invalidnost - invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - telesna okvara - invalidnina
Tožnik je zmožen za delo na fizično in psihično lahkem delu, kjer ni potrebna izrazita ročna spretnost in spretnost prstov, pretežno sede, brez hoje po stopnicah, lestvah in neravnem terenu, v zaprtem in toplem prostoru, s čimmanj socialnimi stiki, v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno. Ker do izdaje izpodbijane dokončne odločbe ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
Ker pri tožniku niso izkazane izgube ali takšne funkcijske motnje posameznih organov ali delov telesa, kot so taksativno določene s Seznamom TO, ni mogoče ugotoviti telesne okvare. Zato je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine.
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
Tožnica gibalno ni ovirana, v znanem okolju se giblje brez težav, samostojno se umiva, oblači, slači, obuva in sezuva, se hrani in opravlja fiziološke potrebe. Rabi sicer nekaj več časa, vendar jih zmore brez pomoči drugih, zato ni podana potreba po pomoči pri opravljanju niti večine življenjskih potreb. Potrebuje laični nadzor le pri rednem jemanju zdravil, ki jih mora jemati večkrat dnevno, ne pa neprekinjen 24-urni nadzor. Tožnica tako ne potrebuje niti 24-urne laične pomoči ali obvezne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
Ker sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco, tožnica po zaključku lastninjenja pravne prednice ni pridobila pravice uporabe na spornih zemljiščih. Zato na njih ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.
V tretjem odstavku 147. člena OZ je določeno, da ima tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska. V skladu s četrtim odstavkom 147. člena OZ pa pravica zahtevati povračilo plačanega zneska od povzročitelja škode zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. Tožeča stranka je navajala, da je delavcem plačala dolgovane zneske po sklenjenih poravnavah v obdobju od 15. 10. 2013 do 21. 1. 2014, tožbo zoper toženo stranko pa je vložila 15. 12. 2014, zato je tožena stranka utemeljeno uveljavljala ugovor zastaranja.
ZDR-1 v 177. členu ne določa, v kakšnem roku mora delodajalec zahtevati povračilo škode od delavca, zato je potrebno uporabiti določbo 147. člena OZ. OZ ureja regresno pravico plačnika, v konkretnem primeru delodajalca do svojega delavca, ki je povzročil škodo na delu oziroma v zvezi z delom.
plačilo razlike plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – javni uslužbenec
V primeru, da delavec ravna po navodilih delodajalca in dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, je upravičen do plačila plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je potrebno upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. ZSPJS, s katerim so bile od 1. 8. 2008 urejene plače tudi pri toženi stranki, v prvem odstavku 14. člena določa, da javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. V drugem odstavku je za javne uslužbence z daljšo delovno dobo (nad 23 let) to znižanje določeno le za en plačni razred. To pomeni, da tudi če bi tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta višji referent I, za katero se je zahtevala VII. stopnja izobrazbe, bi bila na tem delovnem mestu upravičena le do osnovnega plačnega razreda delovnega mesta, katerega dela in naloge je dejansko opravljala, ustrezno znižanega za 2 oziroma 1 plačni razred, ne pa tudi do števila plačnih razredov na račun doseženih napredovanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084906
OZ člen 131, 171, 179, 943, 943/3.
podlage odškodninske odgovornosti – odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – soprispevek – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti
Skaženost sodišče ugotavlja s pomočjo izvedenca medicinske stroke, vendar pa je pravno pomembno tudi, za kakšne spremembe v zunanjosti človeka gre, koliko so opazne za povprečnega človeka, na katerem delu telesa se spremembe nahajajo, možnost njihovega zakrivanja, starost in spol oškodovanca, kakšne reakcije povzročajo spremembe v zunanjosti oškodovanca pri drugih ljudeh. Subjektivni kriterij pa je vpliv vseh objektivno opisanih elementov na oškodovančevo psihično ravnovesje in počutje nasploh, upoštevati pa jih je treba do razumne meje.
OZ člen 9, 19, 619. ZZVZZ člen 78, 78/1, 78/2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo člen 4, 12.
Ker toženka potrdila o obveznem zdravstvenem zavarovanju tožniku v času zdravljenja ni predložila, mora sama poravnati stroške zdravstvenih storitev. Po plačilu računa pa bo lahko uveljavljala povračilo stroškov pri domačem zavodu za zdravstveno zavarovanje.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060395
SPZ člen 89. ZPP člen 7, 213. ZNP člen 35, 146.
nujna pot – določitev nujne poti – črna gradnja – dokazovanje – razpravno načelo – dokazno breme – stroški postopka
Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.
Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.
kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - kondiikcijski zahtevek - obogatitveno načelo - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Toženec je zlasti s predloženimi listinskimi dokazi in tudi z izpovedbami prič dokazal, da je tožnik v letu 2003 kršil pogodbo in da tožniku kljub večkratnim ustnim in pisnim pozivom ni poročal o opravljenih delih, zaradi česar je od pogodbe z dne 17. 11. 2001 utemeljeno odstopil.
- Ker po zakonskem določilu 210. člena ZOR velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženca ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Tožnikova korist namreč ni nujno enaka vrednosti opravljenih del.
- Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko lastnik ne more uporabljati svoje stvari. Tožnik, ki ni lastnik bencinske črpalke, nima pravice do uporabe bencinske črpalke.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - predlog za utesnitev izvršbe - vprašanje pravilne vrednosti spornega predmeta
Začasni zastopnik ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov, ki ni odvisna od izida pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0004515
ZPP člen 411, 411/1. ZZZDR člen 106.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe – nenadomestljiva škoda
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Sodišče jo izda le, če ugotovi, da bi brez začasne odredbe otroku lahko nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Za odločitev o plačilu nadur je bistveno, ali je tožnik opravil nadure v skladu z zakonom, ki ureja delo mobilnih delavcev. Če delavec domnevno manipulira s tahografom, mu zaradi tega ni mogoče odvzeti pravice do dokazovanja upravičenosti tožbenega zahtevka z drugimi dokaznimi predlogi, ne glede na to, ali je šlo za manipuliranje v interesu delavca ali pa delodajalca. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugotoviti eventualno prikrajšanje pri plači na podlagi podatkov v spisu, ki niso prirejeni.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo določbe členov III. poglavja ZDR, ki je veljal v spornem obdobju, o plačilu za delo, zato bi moralo na podlagi teh določb upoštevati, da je dokazno breme, da je tožniku iz naslova delovnega razmerja plačala vse, kar mu pripada, na toženi stranki. Dejstvo, da naj bi bila dokumentacija tožene stranke v poplavi uničena in da iz tega razloga z njo ne razpolaga, pa bi moralo upoštevati v škodo tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je delno zmotno uporabilo materialno pravo, tj. določbo 347. člena OZ, pri odločanju o zastaranju zakonskih zamudnih obresti. Neutemeljeno je zavrnilo celoten obrestni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti prisojenih mesečnih zneskov plače (za nadurno delo) do plačila glede glavnic, ki so zapadle v plačilo do 9. 12. 2010 (tj. od prisojenih glavnic od decembra 2008 do oktobra 2010, z izjemo za mesec avgust 2009, ker tožnik za ta mesec ni postavil zahtevka). Glede na potek 3 letnega zastaralnega roka so zastarale le zakonske zamudne obresti od zapadlosti mesečnih zneskov (za navedeno obdobje) do 8. 12. 2010, ne pa tudi zakonske zamudne obresti za zadnja 3 leta pred vložitvijo tožbe, tj. za čas od 9. 12. 2010 dalje do plačila. Zamudne obresti so namreč občasne terjatve, ki dospevajo ves čas, dokler traja zamuda, zastarajo pa v 3 letih od zapadlosti vsake posamične dajatve.
ZDR člen 6a, 6a/4. ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1.
trpinčenje na delovnem mestu – mobing – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je navedla, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Zatrjevala je žaljiv in poniževalen odnos do njenega dela, kričanje, opazke glede njenega izobraževanja in ocenjevanje delovne uspešnosti v spornih letih brez utemeljitve ter preusmerjanje delovnih nalog. Vse našteto, upoštevaje navedbe in pisna dokazila o omejenem posredovanju informacij oziroma neprimernem načinu komunikacije s strani neposredne vodje ali njeni odsotnosti (omejen pretok informacij in izmikanje neposrednim stikom), pritiski direktorja tožene stranke v zvezi s predčasno upokojitvijo ter selitev tožnice in izločitev celotne pravne službe (ki je bila skrčena na dve delavki) iz prostorov uprave na drugo lokacijo, sodi v nabor tipičnih oblik trpinčenja na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Da bi sodišče presodilo utemeljenost teh očitkov, bi moralo ugotoviti, ali sta direktor tožene stranke in nadrejena sistematično oziroma s ponavljajočimi ravnanji, ki jih opisuje tožnica, slednjo izključevala, diskreditirala, ignorirala in podobno, kar pa bi lahko storilo le ob presoji vsega dogajanja kot celote.
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. Res je, da je tožena stranka ukinila pravno službo in da je določena dela, ki jih je pred tem opravljala tožnica, razdelilo med druge delavce, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar pa je pri tem treba upoštevati celoten potek dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zvezi s tem tudi ugotoviti, ali je bila sprememba organizacije dela zgolj posledica niza predhodnih dejanj, kar je odvisno tudi od utemeljenosti očitkov posameznih dejanj (npr. odvzemanja delovnih nalog tožnice oziroma preusmerjanja teh nalog na druge osebe) v okviru presoje trpinčenja na delovnem mestu. V primeru utemeljenosti tega očitka razlog za odpoved v resnici ne bi bila reorganizacija dela, saj bi bil motiv zanjo osebne narave, to pa bi pomenilo zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Poslovni razlog bi bil v tem primeru zgolj navidezen. Navidezen odpovedni razlog pa ne more biti niti resen niti utemeljen ter bi bila odpoved iz takega razloga nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084931
ZPP člen 7, 8, 212. OZ člen 435. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 39.
prodajna pogodba – izpolnitev prodajne pogodbe – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – stroški postopka – posvet s stranko in pregled listin – sestavljanje vlog – druga obrazložena pripravljalna vloga
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, da je tožnica s sklenitvijo dodatka toženko pooblastila poravnati tožničin dolg oziroma pristala, da toženka nakaže preostanek kupnine na račun upnice skladno z izjavo o nameri. To je toženka tudi storila in preostanek kupnine nakazala na račun pooblaščenca CSD. Zato toženka neutemeljeno zahteva plačilo kupnine, ki jo je toženka nakazala upnici, da je omogočila prevzem bremen proste nepremičnine. Če nakazani znesek presega dejanski dolg do upnice, pa bo tožnica zoper upnico lahko uveljavljala zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve in zahtevala vračilo preplačila.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060389
OZ člen 18, 121. SPZ člen 115. SZ-1 člen 29, 29/2. EZ-1 člen 288.
pogodba o dobavi toplote – etažna lastnina – skupno odjemno mesto – izstop etažnega lastnika iz sistema ogrevanja – sporazum o spremembi rabe skupnih delov – dejanska dobava toplote – realni kontrakt – splošni pogoji
Ker odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov (drugi odstavek 29. člena SZ-1), tožencu pa ni uspelo dokazati, da je bilo za njegov odstop podano soglasje vseh etažnih lastnikov, je odločitev sodišča pravilna. Splošno pravilo pri etažni lastnini namreč je, da obveznosti na skupnih delih bremenijo vse etažne lastnike, in sicer v skladu z njihovim solastniškim deležem.
OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
delovna nezgoda - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravni standard
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravnega standarda nevarne stvari in nevarne dejavnosti napačno uporabilo materialno pravo in sicer določili 2. odstavka 131. člena OZ in 149. člena OZ, ko je zaključilo, da krožna stiskalnica ni nevarna stvar, delo z njo pa ni nevarna dejavnost in da zato tožena stranka tožniku za škodo ne odgovarja niti po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Ni namreč v zadostni meri upoštevalo, da je krožna stiskalnica večji električni stroj, ki med delovanjem, ko obdeluje vstavljen lok, spreminja njegov položaj tako, da se lok, potem ko ga zgrabijo kolesa v stiskalnici, obnaša nemirno, da se zasuče, da se trese, da zaniha, „cukne“ in podobno, kar vse je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo v razlogih izpodbijane sodbe v točkah 9. in 10. obrazložitve in da je delo na takšnem stroju potekalo tako, da sta mu morala „streči“ dva delavca tako, da sta vstavljala relativno dolge (približno 2,5 metra) ter relativno težke (približno 70 kg) loke v krožno stiskalnico, ki je nato takšen lok zagrabila in začela obdelovati, pri tem pa se je lok obnašal nemirno, spreminjal lego, se tresel, zanihal, „cuknil“.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080157
OZ člen 239. ZPP člen 354.
poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – dokaz z izvedencem – prodaja predmeta leasinga – kupnina, nižja od tržne vrednosti – pomanjkanje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba nima jasnih zaključkov (ugotovitev) o tem, ali toženkino neskrbno postopanje predstavlja (ali ne) razlog (vzrok) za to, da je bila iztržena kupnina nižja od vrednosti, kot jo je ocenil izvedenec.
Okoliščina, da bi morala biti prava vrednost predmeta leasinga po tožnikovem mnenju (očitno) še višja, od tiste, ki jo je ugotovil sodni cenilec, ne pomeni, da tožnik pri opredeljevanju zatrjevane škode oziroma višine svojega zahtevka ne bi smel izhajati iz te cenitve in (z drugimi besedami) zahtevati manj, od tistega, za kar mogoče meni, da mu sicer gre. Ker gre za cenitev sodnega cenilca, ki jo je za postopek prodaje predmeta leasinga pridobila sama toženka in ki je slednja v predmetnem postopku nikoli ni osporavala, tožniku v tem postopku ni bilo potrebno predlagati nobenega izvedenca (cenilca) oziroma nove cenitve.