nagrada in stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - predlog za utesnitev izvršbe - vprašanje pravilne vrednosti spornega predmeta
Začasni zastopnik ima po prvem odstavku 83. člena ZPP vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do povračila stroškov, ki ni odvisna od izida pravde.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe o preužitku – odstopno upravičenje – oblikovalni tožbeni zahtevek – neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti – nevzdržnost skupnega življenja
Glede na očitno porušeno medsebojno zaupanje (do katerega je prišlo po tožnikovem odhodu na prestajanje zaporne kazni), je jasno, da složnega skupnega življenja, ki bi bilo za pomoč toženca tožniku potrebno, ni več moč vzpostaviti.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
napotitev na pravdo – obseg zapuščine – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vračunanje daril – manj verjetna pravica – skupno premoženje
Domnevno bazo, s katero je dedič dokazoval, da ½ premičnin pripada zapustnikovi ženi iz naslova skupnega premoženja, je glede na trditve dedinje verjetnejša, kot zatrjevana domnevna baza dedinje, ki verjetnejšo pravico utemeljuje na 11. členu SPZ.
Tudi ko gre za dejstvo, ki se po zakonu domneva, je dokazno breme na tisti stranki, ki to dejstvo zatrjuje, le da v takem primeru ne dokazujemo presumiranega dejstva, ampak t. i. domnevno bazo, to je dejstva, iz katerih zakon izpelje domnevo. V sporih, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne oziroma ali je bil lastnik tega premoženja zapustnik ali dedič, bodo domnevno bazo predstavljale ugotovitve, ali je (bil) zapustnik ali dedič lastniški posestnik premičnine, torej ali jo je imel oziroma ima v posesti, kot da je njegova: z voljo imeti jo za svojo in ne da bi komur koli na njej priznaval višjo pravno oblast. Če bodo ta dejstva sporna ali bo sporna pravna posledica, domneva ne bo vzpostavljena in bo treba o napotitvi odločiti ob uporabi prvega odstavka 213. člena ZD.
OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
delovna nezgoda - odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - pravni standard
Sodišče prve stopnje je ob presoji pravnega standarda nevarne stvari in nevarne dejavnosti napačno uporabilo materialno pravo in sicer določili 2. odstavka 131. člena OZ in 149. člena OZ, ko je zaključilo, da krožna stiskalnica ni nevarna stvar, delo z njo pa ni nevarna dejavnost in da zato tožena stranka tožniku za škodo ne odgovarja niti po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Ni namreč v zadostni meri upoštevalo, da je krožna stiskalnica večji električni stroj, ki med delovanjem, ko obdeluje vstavljen lok, spreminja njegov položaj tako, da se lok, potem ko ga zgrabijo kolesa v stiskalnici, obnaša nemirno, da se zasuče, da se trese, da zaniha, „cukne“ in podobno, kar vse je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo v razlogih izpodbijane sodbe v točkah 9. in 10. obrazložitve in da je delo na takšnem stroju potekalo tako, da sta mu morala „streči“ dva delavca tako, da sta vstavljala relativno dolge (približno 2,5 metra) ter relativno težke (približno 70 kg) loke v krožno stiskalnico, ki je nato takšen lok zagrabila in začela obdelovati, pri tem pa se je lok obnašal nemirno, spreminjal lego, se tresel, zanihal, „cuknil“.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. POZZ člen 6, 6/1, 9, 9/4, 12, 12/3.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe
Tožnik je družbenik in poslovodja zasebne družbe in od 10. 1. 2012 dalje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni več vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po nobeni podlagi. Toženec ga je zato zakonito vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, po katerem so obvezno zavarovane osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova. Ob izpolnjenih pogojih lastništva zasebne družbe in neobstoja zavarovanja na drugi podlagi je zavarovanje obvezno, ne glede na siceršnji osebni dohodkovni položaj oziroma dohodkovni položaj pravnega subjekta.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 51/2-3.
izvedensko mnenje - nagrada - zahtevno izvedensko mnenje
Sodna izvedenka je za podajo izvedenskega mnenja preučila pisno medicinsko dokumentacijo v spisu, zbrala in proučila je tudi dodatno dokumentacijo in pa opravila poglobljeni klinični pregled ter nato podala izvedensko mnenje glede tožnikove delovne zmožnosti. Izvedenka je sicer obrazložila, da naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno zaradi kompleksnosti problematike, ter da je bilo potrebno upoštevati ugotovitve obsežnega sodnega spisa, obsežne medicinske delovne dokumentacije ter osebni pregled tožnika. Vendar pa to še ne izkazuje, da gre za zelo zahteven primer, tako da bi bilo potrebno izdelavo pisnega izvedenskega mnenja ovrednotiti po 3. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Nenazadnje je tudi sama sodna izvedenka mnenje označila kot zahtevno in s tem v zvezi zahtevala ustrezno nagrado. To pomeni, da se izvedenka ni pripravila za ustno podajanje zelo zahtevnega mnenja, temveč za podajanje zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je nagrado za pisni izvid in mnenje ustrezno znižalo.
Sodišče za ugotovitev invalidnosti in za ugotovitev nezmožnosti za opravljanje svojega poklica ter obstoja ali neobstoja preostale delovne zmožnosti nima ustreznega strokovnega znanja. Po 243. členu ZPP zato v primeru, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede dokaz s sodnim izvedencem. Že na podlagi načela materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo med drugim ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. V socialnih sporih pa je ob načelu materialne resnice predvideno izvajanje dokazov po uradni dolžnosti. V 62. členu ZDSS-1 je namreč eksplicitno določeno, da lahko sodišče, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z 243. členom ZPP, je podana bistvena kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - kondiikcijski zahtevek - obogatitveno načelo - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari v svojo korist
Toženec je zlasti s predloženimi listinskimi dokazi in tudi z izpovedbami prič dokazal, da je tožnik v letu 2003 kršil pogodbo in da tožniku kljub večkratnim ustnim in pisnim pozivom ni poročal o opravljenih delih, zaradi česar je od pogodbe z dne 17. 11. 2001 utemeljeno odstopil.
- Ker po zakonskem določilu 210. člena ZOR velja načelo obogatitve in ne vrnitveno načelo, tožnik od toženca ne more zahtevati plačila protivrednosti sredstev, ki jih je vložil v gradnjo. Tožnikova korist namreč ni nujno enaka vrednosti opravljenih del.
- Uporabnina je sredstvo za saniranje nepravičnosti, do katere pride, ko lastnik ne more uporabljati svoje stvari. Tožnik, ki ni lastnik bencinske črpalke, nima pravice do uporabe bencinske črpalke.
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
ZPP člen 4, 4/1. ZIZ člen 11, 29a, 29a/1, 239, 272, 272/2.
začasna odredba za uveljavitev nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – izvedba naroka v postopku zavarovanja terjatve – načelo hitrosti
V postopku za izdajo začasne odredbe zakon obligatornosti naroka ne predvideva. Pri ocenjevanju smotrnosti izvedbe naroka mora sodišče spoštovati načelo hitrosti postopanja. V praksi je odločanje brez razpisanega naroka pravilo in ne izjema.
razmerja med starši in otroki – spremenjene okoliščine – znižanje preživnine
Sodišče naprej ugotovi, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja o pravdi za spremembo le te prišlo do bistvenih spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti.
URS člen 68. ZTLR člen 28, 28/2, 72. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/1-2, 318/4.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s strani tujcev – hrvaški državljan – dobra vera – zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati – neodpravljiva nesklepčnost
Tožnik je državljan Republike Hrvaške. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je Republika Slovenija že s sprejetjem Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS dne 25. 6. 1991, omejila pridobivanje lastninske pravice osebam, ki nimajo slovenskega državljanstva. Enako tudi z Ustavo Republike Slovenije (68. člen s spremembami in dopolnitvami). Šele Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (Ur. list RS, št. 61/2006), je hrvaškim državljanom omogočil pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, vendar le na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa, ne pa tudi na podlagi zakona (torej tudi ne na podlagi priposestvovanja).
ZDR-1 člen 43, 184. OZ člen 131, 131/2, 150, 153, 153/2. ZVZD člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Tožnik (vojak) uveljavlja plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki jo je utrpel spornega dne, ob igranju nogometa na snegu. Igranje nogometa, četudi na snegu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da so kriteriji nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj višji, kot bi bili pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje ima svoje posebnosti glede namena in glede načina urjenja, pa tudi glede udeležencev in drugih okoliščin. Tudi okoliščina, da je bilo izvajanje vaje za tožnika obvezno, nima za posledico objektivne odgovornosti države.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je podan ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 153. člena OZ in, da je tožniku škoda nastala izključno zaradi njegovega ravnanja, je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podana odgovornost tožene stranke po načelu objektivne odgovornosti.
Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se od toženke, kot vzdrževalca avtoceste, zahteva najstrožje merilo skrbnosti, to je merilo skrajne skrbnosti.
Četudi je bila postavljena prometna signalizacija standardna in postavljena na podlagi ustreznih dovoljenj, se je glede na ugotovljene okoliščine izkazala za neustrezno in je bila vzrok za tožniku nastalo škodo, toženka pa ni niti trdila, da je v času od 1. 9. 2012 naprej kakorkoli ukrepala za preprečitev škodnih dogodkov zaradi premaknjenih klemfixov.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060389
OZ člen 18, 121. SPZ člen 115. SZ-1 člen 29, 29/2. EZ-1 člen 288.
pogodba o dobavi toplote – etažna lastnina – skupno odjemno mesto – izstop etažnega lastnika iz sistema ogrevanja – sporazum o spremembi rabe skupnih delov – dejanska dobava toplote – realni kontrakt – splošni pogoji
Ker odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov (drugi odstavek 29. člena SZ-1), tožencu pa ni uspelo dokazati, da je bilo za njegov odstop podano soglasje vseh etažnih lastnikov, je odločitev sodišča pravilna. Splošno pravilo pri etažni lastnini namreč je, da obveznosti na skupnih delih bremenijo vse etažne lastnike, in sicer v skladu z njihovim solastniškim deležem.
V tretjem odstavku 147. člena OZ je določeno, da ima tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska. V skladu s četrtim odstavkom 147. člena OZ pa pravica zahtevati povračilo plačanega zneska od povzročitelja škode zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana. Tožeča stranka je navajala, da je delavcem plačala dolgovane zneske po sklenjenih poravnavah v obdobju od 15. 10. 2013 do 21. 1. 2014, tožbo zoper toženo stranko pa je vložila 15. 12. 2014, zato je tožena stranka utemeljeno uveljavljala ugovor zastaranja.
ZDR-1 v 177. členu ne določa, v kakšnem roku mora delodajalec zahtevati povračilo škode od delavca, zato je potrebno uporabiti določbo 147. člena OZ. OZ ureja regresno pravico plačnika, v konkretnem primeru delodajalca do svojega delavca, ki je povzročil škodo na delu oziroma v zvezi z delom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080157
OZ člen 239. ZPP člen 354.
poslovna odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – dokaz z izvedencem – prodaja predmeta leasinga – kupnina, nižja od tržne vrednosti – pomanjkanje jasnih razlogov o odločilnih dejstvih
Izpodbijana sodba nima jasnih zaključkov (ugotovitev) o tem, ali toženkino neskrbno postopanje predstavlja (ali ne) razlog (vzrok) za to, da je bila iztržena kupnina nižja od vrednosti, kot jo je ocenil izvedenec.
Okoliščina, da bi morala biti prava vrednost predmeta leasinga po tožnikovem mnenju (očitno) še višja, od tiste, ki jo je ugotovil sodni cenilec, ne pomeni, da tožnik pri opredeljevanju zatrjevane škode oziroma višine svojega zahtevka ne bi smel izhajati iz te cenitve in (z drugimi besedami) zahtevati manj, od tistega, za kar mogoče meni, da mu sicer gre. Ker gre za cenitev sodnega cenilca, ki jo je za postopek prodaje predmeta leasinga pridobila sama toženka in ki je slednja v predmetnem postopku nikoli ni osporavala, tožniku v tem postopku ni bilo potrebno predlagati nobenega izvedenca (cenilca) oziroma nove cenitve.
ZST-1 člen 1, 1/3, 16, 34a, 34a/1, 35, 36, 37. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122. ZPP člen 437, 437/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse – umik pritožbe – sprememba taksne obveznosti – ugovor zoper plačilni nalog
V izpodbijanem sklepu je zavzeto stališče, da se obstoj ugovornega razloga, tj. ali je bila taksa že plačana ali plačana v previsokem znesku, presoja po trenutku izdaje plačilnega naloga in kasnejše spremembe taksne obveznosti ne vplivajo na njegovo pravilnost. Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo biti upoštevano (novo) dejstvo (umik pritožbe), katerega posledica je znižanje taksne obveznosti, in ki je nastalo pred iztekom roka za ugovor zoper plačilni nalog.
Z varstvenim dodatkom se glede na 4. člen ZSVarPre zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Po 49. členu ZSVarPre je varstveni dodatek mogoče priznati osebi, ki izpolnjuje dva kumulativno predpisana pogoja; da gre za trajno nezaposljivo osebo ali osebo, trajno nezmožno za delo, oziroma starejšo od 65 let (moški), in če lastni dohodek družine, ugotovljen na način za upravičenost do denarne socialne pomoči, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov, ne presega pa višine oz. seštevka minimalnega dohodka, določenega v 50. členu istega zakona. Ker v tožnikovem primeru ta dva pogoja nista izpolnjena, tožbeni zahtevek za priznanje pravice do varstvenega dodatka ni utemeljen.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060395
SPZ člen 89. ZPP člen 7, 213. ZNP člen 35, 146.
nujna pot – določitev nujne poti – črna gradnja – dokazovanje – razpravno načelo – dokazno breme – stroški postopka
Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.
Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.