STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0060395
SPZ člen 89. ZPP člen 7, 213. ZNP člen 35, 146.
nujna pot – določitev nujne poti – črna gradnja – dokazovanje – razpravno načelo – dokazno breme – stroški postopka
Dejstvo, da predlagatelj za stanovanjsko stavbo nima gradbenega dovoljenja, ni odločilno. Povezavo z javno potjo predlagateljevo zemljišče potrebuje, ne glede na to, ali bo na na njem v bodočnosti stal stanovanjski objekt ali ne. Ker zazidanost zemljišča ni pogoj za določitev nujne poti, se v presojo pogojev za legalizacijo stavbe ni treba spuščati.
Če je dokaz potreben, ga sodišče izvede, ne glede na to, kateri od udeležencev njegovo izvedbo predlaga.
ZDR člen 6a, 6a/4. ZDR-1 člen 7, 89, 89/1, 89/1-1.
trpinčenje na delovnem mestu – mobing – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je navedla, da je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Zatrjevala je žaljiv in poniževalen odnos do njenega dela, kričanje, opazke glede njenega izobraževanja in ocenjevanje delovne uspešnosti v spornih letih brez utemeljitve ter preusmerjanje delovnih nalog. Vse našteto, upoštevaje navedbe in pisna dokazila o omejenem posredovanju informacij oziroma neprimernem načinu komunikacije s strani neposredne vodje ali njeni odsotnosti (omejen pretok informacij in izmikanje neposrednim stikom), pritiski direktorja tožene stranke v zvezi s predčasno upokojitvijo ter selitev tožnice in izločitev celotne pravne službe (ki je bila skrčena na dve delavki) iz prostorov uprave na drugo lokacijo, sodi v nabor tipičnih oblik trpinčenja na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Da bi sodišče presodilo utemeljenost teh očitkov, bi moralo ugotoviti, ali sta direktor tožene stranke in nadrejena sistematično oziroma s ponavljajočimi ravnanji, ki jih opisuje tožnica, slednjo izključevala, diskreditirala, ignorirala in podobno, kar pa bi lahko storilo le ob presoji vsega dogajanja kot celote.
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta. Res je, da je tožena stranka ukinila pravno službo in da je določena dela, ki jih je pred tem opravljala tožnica, razdelilo med druge delavce, kar formalno ustreza opredelitvi organizacijskega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar pa je pri tem treba upoštevati celoten potek dogodkov, ki so pripeljali do odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zvezi s tem tudi ugotoviti, ali je bila sprememba organizacije dela zgolj posledica niza predhodnih dejanj, kar je odvisno tudi od utemeljenosti očitkov posameznih dejanj (npr. odvzemanja delovnih nalog tožnice oziroma preusmerjanja teh nalog na druge osebe) v okviru presoje trpinčenja na delovnem mestu. V primeru utemeljenosti tega očitka razlog za odpoved v resnici ne bi bila reorganizacija dela, saj bi bil motiv zanjo osebne narave, to pa bi pomenilo zlorabo instituta odpovedi iz poslovnega razloga. Poslovni razlog bi bil v tem primeru zgolj navidezen. Navidezen odpovedni razlog pa ne more biti niti resen niti utemeljen ter bi bila odpoved iz takega razloga nezakonita.
Pri razvrstitvi nagrad za izvedensko mnenje je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje ne zadosti. Izvedenka je odgovarjala na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potrebovala dodatne literature, samo mnenje pa je tudi po obsegu relativno kratko in brez poglobljenih zaključkov.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2, 51/2-3.
izvedensko mnenje - nagrada - zahtevno izvedensko mnenje
Sodna izvedenka je za podajo izvedenskega mnenja preučila pisno medicinsko dokumentacijo v spisu, zbrala in proučila je tudi dodatno dokumentacijo in pa opravila poglobljeni klinični pregled ter nato podala izvedensko mnenje glede tožnikove delovne zmožnosti. Izvedenka je sicer obrazložila, da naj bi bilo izvedensko mnenje zelo zahtevno zaradi kompleksnosti problematike, ter da je bilo potrebno upoštevati ugotovitve obsežnega sodnega spisa, obsežne medicinske delovne dokumentacije ter osebni pregled tožnika. Vendar pa to še ne izkazuje, da gre za zelo zahteven primer, tako da bi bilo potrebno izdelavo pisnega izvedenskega mnenja ovrednotiti po 3. točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Nenazadnje je tudi sama sodna izvedenka mnenje označila kot zahtevno in s tem v zvezi zahtevala ustrezno nagrado. To pomeni, da se izvedenka ni pripravila za ustno podajanje zelo zahtevnega mnenja, temveč za podajanje zahtevnega mnenja. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je nagrado za pisni izvid in mnenje ustrezno znižalo.
Sodišče za ugotovitev invalidnosti in za ugotovitev nezmožnosti za opravljanje svojega poklica ter obstoja ali neobstoja preostale delovne zmožnosti nima ustreznega strokovnega znanja. Po 243. členu ZPP zato v primeru, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede dokaz s sodnim izvedencem. Že na podlagi načela materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo med drugim ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. V socialnih sporih pa je ob načelu materialne resnice predvideno izvajanje dokazov po uradni dolžnosti. V 62. členu ZDSS-1 je namreč eksplicitno določeno, da lahko sodišče, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z 243. členom ZPP, je podana bistvena kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
nagrada izvedenca – izvedenina– upravičenost prisoje nagrade izvedencu – pripravljenost izvedenca na ustno dopolnitev mnenja
Zgolj na podlagi štirih okoliščin, ki jih pritožnika izpostavljata, pritožbeni (splošni) oceni o izvedenčevi nepripravljenosti na ustno dopolnitev mnenja oziroma o obstoju razlogov, zaradi katerih slednji do nagrade iz naslova priprave za naloženo (in izvedeno) opravilo ne bi bil upravičen, ni moč slediti.
odškodninska odgovornost šole - subjektivna odgovornost - varnostni ukrepi za izvedbo vaje teka otrok v telovadnici
Učiteljica je bila ves čas prisotna, vendar ni zagotovila varnosti učencev. Naloženo jim je namreč bilo, da med tekmovalno vajo tečejo proti steni in se obrnejo na liniji samo 63,5 cm pred steno. Pri ustavljanju in obračanju med tekom vedno obstaja nevarnost zdrsa ali padca, s čemer je mogoče računati, zato bi del stene, proti kateremu so tekli devet let in pol stari otroci, bilo potrebno zavarovati.