Pri razvrstitvi nagrad za izvedensko mnenje je mogoče sklepati, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je zadana naloga izvedencev tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, študij strokovne literature, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Takšnim kriterijem pa obravnavano mnenje ne zadosti. Izvedenka je odgovarjala na najbolj osnovna vprašanja svoje stroke, ni potrebovala dodatne literature, samo mnenje pa je tudi po obsegu relativno kratko in brez poglobljenih zaključkov.
Sodišče za ugotovitev invalidnosti in za ugotovitev nezmožnosti za opravljanje svojega poklica ter obstoja ali neobstoja preostale delovne zmožnosti nima ustreznega strokovnega znanja. Po 243. členu ZPP zato v primeru, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, izvede dokaz s sodnim izvedencem. Že na podlagi načela materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo med drugim ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. V socialnih sporih pa je ob načelu materialne resnice predvideno izvajanje dokazov po uradni dolžnosti. V 62. členu ZDSS-1 je namreč eksplicitno določeno, da lahko sodišče, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z 243. členom ZPP, je podana bistvena kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovalna doba – predmet prodajne pogodbe – zakonita posest
ZTLR je desetletno priposestvovalno dobo za priposestvovanje nepremičnin predpisoval le za zakonito posest (drugi odstavek 28. člena), sicer pa dvajsetletno priposestvovalno dobo (četrti odstavek 28. člena). Obči državljanski zakonik (ODZ), ki se je uporabljal pred uveljavitvijo ZTLR, za priposestvovanje nepremičnin ni predvideval priposestvovalne dobe, krajše od 20. let.
odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu skupinski habilitator, je zatrjevala kršitve prepovedi trpinčenja in nadlegovanja v spornem času. Protipravnega ravnanja tožene stranke kot delodajalca ni bilo (tožnici ni bilo onemogočeno delo, tožnici pri obračunu dodatka za delo z osebami z motnjo utemeljeno niso bile priznane vse ure dela z uporabniki, tožnica ni bila izključena iz komunikacije...), zato odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni podana.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6. POZZ člen 6, 6/1, 9, 9/4, 12, 12/3.
lastnost zavarovanca - družbeništvo zasebne družbe
Tožnik je družbenik in poslovodja zasebne družbe in od 10. 1. 2012 dalje, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni več vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po nobeni podlagi. Toženec ga je zato zakonito vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, po katerem so obvezno zavarovane osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova. Ob izpolnjenih pogojih lastništva zasebne družbe in neobstoja zavarovanja na drugi podlagi je zavarovanje obvezno, ne glede na siceršnji osebni dohodkovni položaj oziroma dohodkovni položaj pravnega subjekta.
odškodninska odgovornost šole - subjektivna odgovornost - varnostni ukrepi za izvedbo vaje teka otrok v telovadnici
Učiteljica je bila ves čas prisotna, vendar ni zagotovila varnosti učencev. Naloženo jim je namreč bilo, da med tekmovalno vajo tečejo proti steni in se obrnejo na liniji samo 63,5 cm pred steno. Pri ustavljanju in obračanju med tekom vedno obstaja nevarnost zdrsa ali padca, s čemer je mogoče računati, zato bi del stene, proti kateremu so tekli devet let in pol stari otroci, bilo potrebno zavarovati.
pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku
Pri izbrisu družbe po skrajšanem postopku je odgovornost družbenikov izbrisane družbe do upnikov solidarna, kar pomeni, da upnikom za celotno obveznost odgovarja vsak aktivni družbenik in da lahko upnik njeno izpolnitev zahteva od kogar hoče vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena. Solidarna odgovornost je tako zakonsko določena in se ne dokazuje, v razmerju do prvotnega dolžnika (izbrisane družbe) pa je odgovornost aktivnih družbenikov za neplačane obveznosti subsidiarna.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 52, 52/2.
nagrada izvedenca – izvedenina– upravičenost prisoje nagrade izvedencu – pripravljenost izvedenca na ustno dopolnitev mnenja
Zgolj na podlagi štirih okoliščin, ki jih pritožnika izpostavljata, pritožbeni (splošni) oceni o izvedenčevi nepripravljenosti na ustno dopolnitev mnenja oziroma o obstoju razlogov, zaradi katerih slednji do nagrade iz naslova priprave za naloženo (in izvedeno) opravilo ne bi bil upravičen, ni moč slediti.